Marinki in Robiju se zahvaljujem za predano štafeto, Tamari Matevc in ekipi portala SiGledal za dobro idejo in organizacijo priporočil za branje slovenske drame, sodelujočim pa za izpisane sugestije. Gotovo bi kaj izmed priporočenega – in posebej avtorico, ki je bila priporočena največkrat – priporočila tudi sama. Da bi ne ponavljala pretirano in predvsem zato, ker menim, da si besedilo, ki po več letih zmore prepričati na novo, zasluži posebno pozornost, v branje priporočam Razred Matjaža Zupančiča.
Razred je sijajno izpisano dramsko besedilo. Z ingenioznim zasukom (ki inventivno »povzema« postopke iz bogate dediščine literature 20. stoletja) izostri eno osrednjih nevralgičnih točk sodobnega sveta – ki je ta hip enako aktualna kot ob času nastanka: izpostavljenost posameznika, ki je v brutalni tekmi za rast kapitala padel med tiste, ki se bolj ali manj brezupno borijo za obstanek, in njegovo soočenje s serijo zlorab, ki si jih nad njim privoščijo oni, ki naj bi po svoji službeni dolžnosti poskrbeli zanj. Da govorijo samo »terapevti«, medtem ko sam ostaja brez besed, je enako brutalno kot logično; da zgolj besedičijo v prazno, pa tudi. Zlaganost sistema, ki se deklarira z odpiranjem možnosti za vse, prazna navideznost najrazličnejših »metod«, namenjenih osebnostnemu in profesionalnemu napredovanju, monstruoznost aparata , ki živi od skrbi za šibkejše, v resnici pa služi zgolj sam sebi … vse to je postavljeno v izvirno in avtentično gledališko situacijo, ki motiv šolanja duhovito poveže z vprašanjem današnjega delavskega razreda (prazen razred). Liki, ki so izoblikovani kot paradigmatične figure tega sveta, so izpisani bravurozno, v hipu so prepoznavni, obenem pa odpirajo različne izvedbene možnosti; dialog je izbrušen, poln je absurda, obenem pa vztrajno zgovoren; v drami ni nobenega dogajanja, pa vendar se njena napetost vztrajno zgošča; v dosledno izčiščenem tekstu so praznine še posebej intenzivno zgovorne. Drama Razred izkazuje izjemno veščino, ki tudi sicer odlikuje pisanje Matjaža Zupančiča (dobro načitanega in gledališko izkušenega avtorja), ki je tu verjetno segel (doslej) najdlje. Vredna je branja, tudi ponovnega.
Povezava: Matjaž Zupančič: Razred