Štafeto branja slovenske sodobne dramatike sem prejela od profesorja slovenščine, teorije in zgodovine drame in gledališča Nejca Rožmana Ivančiča.
Svojo pozornost sem namenila letošnji dobitnici Grumove nagrade Simoni Hamer in njenemu tekstu I-Z-Š-T-E-V-A-N-K-E.
Še ena žaba je umrla,
štiri miši je požrla
ali greš na pogreb?
Joj, ne da se mi …
Še ena žaba je umrla,
štiri miši je požrla
ali greš na pogreb?
A vi veste, koliko drugih, bolj pametnih in prijetnih stvari lahko človek počne, namesto da hodi na pogrebe?
Drama je sestavljena kot glasbene variacije na temo življenja in smrti, iz le-teh pa z vsakim novim stavkom sevajo dolgčas, ujetost in neodločnost posameznika sredi dobro organizirane panične mase.
Ekvivalentno enaindvajsetemu stoletju.
Okvir besedila sestavlja dialog med povprečnim uslužbencem gospodom Novakom in Policistom, vmes avtorica dodaja impresije posameznikov, ki bralca oblijejo z vrčem turobnosti. Kot nasprotje pasivnosti pa dodaja manipulacijo, še en čudoviti sad človeštva.
To, kar pravkar bereš, dragi bralec, je edini poskus usmerjanja tvoje interpretacije tega teksta. Rak ni in ne sme biti predstavljen skozi lutko, video ali kaj podobno neotipljivega. Rak je človek, realen tako kot ti in jaz. Rak je jappi v dragi poslovni obleki. Rak je korporacija. Rak je kapital.
Sivino končno razbije s preprosto otroško izštevanko, ki se z vsako vnovično ponovitvijo oddaljuje od brezskrbnega otroškega sveta in prehaja proti zadnjemu poglavju našega življenja; smrti.
Lahko bi se torej reklo, da gre za zelo zanimiv družbenokritičen pogled skozi očala komike, tragike in postmodernizma.
Še elegantno vrinjen slogan, pa smo končali.
- Za svetlo prihodnost!
Besedo predajam kolegici Vesni Hrovatin, svobodni umetnici iz Italije, "štafeto" ji predajam iz same radovednosti, katera drama bo navdihnila njo.
Povezava: Simona Hamer: I-z-š-t-e-v-a-n-k-e