V branje bi priporočil besedilo Tamare Matevc Aus Anstand – La siesta. Gre za odbito dramsko delo, ki bi ga zelo enostavno lahko odpisali kot neuprizorljivo. To sem ob prvem branju še "dolge" različice naredil tudi sam že davnega leta 2013. Podobno je ugotovila tudi komisija za Grumovo nagrado. Uprizoritvenim težavam navkljub pa to besedilo v sebi nosi nekaj subtilno humornega, posebnega in čarobnega, da se mi je ob najrazličnejših priložnostih prikradlo nazaj v zavest. Ob ponovnem branju se mi besedilo sicer še vedno zdi precej težko uprizorljivo, sem si pa tokrat zaželel, da bi nekdo vsaj poskusil. Nežna parodija filozofije new agea, religije, gospodarske realnosti in politične nekorektnosti v kombinaciji z osvobajajočim neupoštevanjem osnovnih gledaliških konvencij bralčevi domišljiji pušča prosto pot. Če seveda slednji na to pristane in se besedilu prepusti brez predsodkov in omejitev zakonov fizike.
Kot naslednjega v bralni vrsti nominiram igralca Matevža Bibra, kritično razmišljujočega gledališkega človeka.
Povezava: Tamara Matevc Aus Anstand – La Siesta