Najprej hvala prof. Nejcu Rožmanu Ivančiču za predajo štafete. Zelo sem vesela, da lahko sodelujem v takšnem projektu. Po pregledu baze dramskih besedil sem kar nekaj časa tuhtala, kaj bi izbrala. Na koncu sem se odločila za kratko dramo Simone Semenič Nogavice ter Mazzinijevo delo Let v Rim.
Prepričali sta me z nedolžnostjo in kratkostjo besedila na eni strani ter surovostjo in prefinjenim slogom, ki v vsaki besedi skriva delček sporočila, na drugi. Obe drami sta na nek način tragični. Junaki se vsak po svoje ukvarjajo s svojimi problemi, ki zarežejo v rutino njihovih vsakdanjih življenj. Hkrati sta obe besedili prežeti s humorjem in tegobami, ki pridejo na dan vedno takrat, ko je to najmanj potrebno. Človek se zave svojih napak in talentov, ko je včasih že prepozno.
MOŽ: Dobro, a si ti normalna? Bombe nama padajo na glavo, ti pa se ukvarjaš z nogavicami.
ŽENA: Ne gre za nogavice, gre za življenje.
MOŽ: Ja, natančno to.
ŽENA: Gre za to, da ti je popolnoma vseeno za vse. Za to, da greš in se oblečeš kot zadnje teslo brez osnovne šole ob vsaki priliki. Za to, da moram jaz to prenašati. Za to, da –
V drami Simone Semenič imamo dialog žene in moža, ki svojo usodo zapečatita s preprostim pogovorom. Kar sta v sebi tiščala skozi življenje, v situaciji, ko gre za vprašanje življenja in smrti, splava na površje.
Medtem je Mazzinijevo delo prikaz trka mlade in stare generacije ter na pogled nedolžen pogovor v letalski kapeli, ki zasuče usodi junakov oziroma vsaj enega izmed njiju.
Besedili predstavljata tudi pomembne zgodovinske prelomnice, ki se še danes kažejo v svetu in se jih včasih premalo zavedamo. Šele soočenje z zgodbo navadnega človeka v svetu in ne množice se človek zave, kaj zares pomeni življenje v svobodi.
In ne nazadnje predstavljata soočenje strahu in poguma, vere in obupa ter upanja v boljši jutri ali predaje v lastno usodo. Življenje ima vedno dve plati, stvar je samo v tem, katero izbereš.
MLADI: Prostaki jo prevajajo kot srečo. Ampak je več, vsaj za stare Grke je bila. To je stanje, v katerem najbolje izražate in izpolnjujete svoje naravne danosti, torej najbolje možno izpolnjujete svoje življenje, nalogo. Skratka, sreča je le nujna posledica takega stanja. Za povrh: mar je kaj hujšega od trenutka, ko ostanemo sami s sabo in ki ga imenujemo dolgčas? Zakaj, mislite, bi me lahko prepričali, naj neham uporabljati svoj talent, ki me – poleg osrečevanja – tudi neizmerno zabava?
Stari skloni glavo. Skoraj šepeta.
STARI: Usmiljenje?
MLADI: O tem sva že.
STARI: Milost? Sočutje?
Premolk. Na tabli pride Rim na prvo mesto. Stari skoraj zajoka.
STARI: Poskušam najti na vas eno človeško lastnost ... Pa nič! Ampak nekoč boste obžalovali! Morate! Slaba vest vas bo požrla.
MLADI: Pozabil vas bom tisti trenutek, ko vas ne bom več videl.
Štafeto bi rada predala Tadeji Rebek, ker vem, da rada prebira, in sem prepričana, da bo izbrala nekaj zares udarnega.
Povezave: