Hvala Lei Kukovičič za nominacijo! Kot članica žirije za nagrado Slavka Gruma zadnjih dveh izdaj festivala TSD sem morda malo intenzivneje spremljala nova domača dramska besedila, čeprav sem si že prej vedno privoščila v branje vsaj nagrajena, uprizorjena ali pa priporočena. Načeloma nimam prioritet, vedno me pritegne tematika, ki se na tak ali drugačen način pokloni ženski, pa tudi tista besedila, ki ponujajo zanimive forme za izpolnitev odrskih idej. Režijskih in igralskih. Besedilo in predstava sta namreč kot nekakšno dvojno življenje iste materije.
Na mojem seznamu je tekst Drage Potočnjak Za naše mlade dame. Potočnjakova se spopade s tematiko zlorabe, v katero so ujete ženske. Tragedija hčerke, ki eskalira v umor in samomor, je hkrati pretresljiva ikona temačne plati človeške narave in gola resnica patriarhalne družbe in njenih demonov. Besedilo odlikuje tudi domiselna dramska struktura, ki se spogleduje s filmsko naracijo hitrih odrivov med preteklostjo in sedanjostjo.
Žal nekaterih besedil, ki bi jih z veseljem priporočila v branje, (še) ni v naboru objavljenih na portalu. Med njimi bi bilo prav gotovo tudi besedilo Simone Semenič to jabolko, zlato.* Izposodila si bom kar odlomek iz obrazložitve za nominacijo letošnjega razpisa za Grumovo nagrado: /…/ Lahko bi rekli, da žensko pisavo prepoznaš tudi, če avtor pod delo ni podpisan. to jabolko, zlato je dramski tekst, ki vzpostavlja svoja pravila. Pravila ženskega avtorja, spolnosti, kot jo poznajo ženske, odnosov, kot jih vidijo ženske, in realnosti, v kateri danes živijo svoje fantazije in v kateri tudi sicer živijo sodobne ženske. /…/
Štafeto predajam Darji Reichman, ker bi me zanimalo, katero od besedil igralko najbolj "zapelje".
* Po objavi tega prispevka smo v SiGledalovo bazo dramskih tekstov dodali tudi besedilo Simone Semenič to jabolko, zlato.
Povezava: