Simona* me je dokončno zadela v zgodbi o nekem slastnem truplu ali gostiji ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima. Slabega pol leta pred tem me je v junijskih dneh v sporočilu vprašala, če želim brati "daljše ali krajše": "Ta zadnji ima namreč 94 strani in 30 likov …" Tisti zadnji je bil tisočdevetstoenainosemdeset in čez kakšna dva meseca sem ga res prebral. In ga v navdušenju poslal v branje tudi Nini**. In potem se je zgodila praizvedba kot diplomska predstava. V času nastajanja te produkcije sem gledal zgodbo o nekem slastnem truplu ali gostijo ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima in kot da bi bil z obema tekstoma iniciiran v njeno pisavo, zato ju predlagam v branje. Od takrat berem vse, kar Simona napiše.
Za štafeto branja se spodobi, da jo predam Nini in Primožu***, ki sta po omenjenih tekstih režirala meni posebej dragoceni predstavi.
* Simona Semenič
** Nina Rajić Kranjac
*** Primož Ekart
Povezava: