Navdušena nad idejo štafetne igre sem začela prebirati besedila. Moja izhodiščna odločitev je bila, da pobrskam med tistimi, ki mi do zdaj še niso prišla pod roko. Hitro sem se ujela v nenavadno zgodbo Boštjana Tadla Anywhere out of this world. Drama govori o mogočem pobegu s tega sveta, ki je bil takrat, ko je bila napisana, še fantastična ideja. Danes pa je vedno bolj realna. Vendar pa so (ne glede na razvoj znanosti) ta vprašanja od nekdaj zelo živa. Etična vprašanja se še danes zastavljajo s podobno intenzivnostjo. Tudi občutek ujetosti v nespremenljiv cikel sveta je še vedno izredno prisoten. Zaradi vedno večjega tehnološkega napredka in s tem globalnega nadzora je pobeg skoraj nujno povezan z zapustitvijo planeta. Poleg neobičajnega načina odpiranje teme pa me je pri besedilu pritegnila tudi dramaturgija, ki vedno bolj zaostruje odnose in pripelje zgodbo vse do psihološkega trilerja. Med načrtovanjem poleta in pripravami na odhod se znanstveniki ujamejo v kopico zapletov, ki so plod človekovih najglobljih vprašanj.
Zahvaljujem se dragi Maruši Majer za nominacijo. Štafetno palico predajam Alji Predan, ker jo spoštujem kot teatrologinjo. Zanima me, kaj ji vzbudi radovednost.