Tomi Janežič, 29. 9. 2019

Psihodramske delavnice Studia za raziskavo umetnosti in igre 2019/2020

Na Kruščah bosta tudi v sezoni 2019/2020 organizirani redni mesečni psihodramski skupini, ena pod vodstvom Vladimirja Miloševića in Tomija Janežiča ter druga pod vodstvom Tomija Janežiča.
:
:

Foto: Pixabay

Za vključitev v skupino je potreben uvodni razgovor. Če s skupino nadaljujete, uvodni razgovor ni potreben.

Info in prijave: tomi.janezic@guest.arnes.si

Skupini bosta do konca sezone potekali redno, enkrat mesečno ob sobotah oz. nedeljah v naslednjih terminih:

Tomi (nedelja):

13.10., 10.11., 1..12., 22.12., 1.2. (izjemoma sobota), 1.3., 29.3., 19.4., 24.5., 28.6

Vladimir in Tomi (sobota):

12.10., 9.11., 30.11., 21.12., 2.2. (izjemoma nedelja), 29.2., 28.3., 18.4., 23.5., 27.6.

 

Urnik srečanj:

11:00 do 14:30 (s 15 minutno pavzo), 14:30 do 16:00 pavza za kosilo, 16:00 do 19:45 (s 15 minutno pavzo)

Skupini bosta do konca sezone zaprtega tipa (ne bosta sprejemali novih članov/članic).

Lokacija studia: KRUŠČE 2, 1380 CERKNICA

Mesečni prispevek za celodnevno delavnico je za vsakega sodelujočega 90 eur. Višina prispevka se v osmih srečanjih v toku sezone, za katera skupina sklene dogovor, ne bo spreminjala. 

 

Psihiater dr. Vladimir Milošević (ECP) je izredno izkušen ter mednarodno uveljavljen psihodramski psihoterapevt, edukator in supervizor, ki je na Kruščah že v preteklosti vodil odlično sprejete delavnice psihodrame. Dr. Milošević je eden ustanovnih članov Inštituta za psihodramo v Beogradu, več let pa je vodil tudi mednarodno psihodramsko edukacijo v Zagrebu. Kot psihodramski edukator redno in uspešno sodeluje tudi v širšem mednarodnem prostoru, bogate izkušenje pa ima tudi s sodelovanjem v ustvarjalnih procesih. Lani je izšla njegova knjiga Psihodrama - Sprememba skozi akcijo.

Režiser Tomi Janežič (ECP) je univerzitetni profesor in psihodramski psihoterapevt, mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju igre, ki se že več let ukvarja z aplikacijo psihodramskih tehnik v ustvarjalnih in umetniško-pedagoških procesih. Predaval in umetniško gostoval je v dvajsetih državah po Evropi, v Rusiji in ZDA ter za svoje gledališko delo prejel več kot trideset mednarodnih nagrad in priznanj. S psihodramo se je prvič srečal pred več kot dvajsetimi leti. Lani se je z režijo nove predstave Še ni naslova vrnil tudi v slovenski gledališki prostor.

Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika/posameznice.

Član/ica skupine, ki to želi, lahko razišče lastno doživljanje sedanjosti in preteklosti ter vizijo prihodnosti, situacije, ki so se zgodile (ali bi se lahko, pa se niso), izgovorjene in neizgovorjene misli in čustva, želje, fantazije, sanje. Lahko se sreča z ljudmi iz preteklosti, razreši in dokonča odnose, ki jih ni zmogel/zmogla ali smel/a dokončati, odkriva lastne omejitve in potenciale, se srečuje s svojimi čustvi in se uči, kako svobodno izražati sebe.

V psihodrami nedostopni viri duševnosti in medosebnih odnosov postanejo dostopnejši zavedanju ter možnosti spremembe. Skozi psihodramo se osvetlijo nejasni vzorci vedenja, razjasnjuje se narava odnosov, razkrivajo se resnične potrebe, kar vodi do boljšega razumevanja sebe in drugih.

Psihodrama udeležencem/udeleženkam nudi podporo in varno okolje, v katerem trenirajo nove, učinkovitejše vloge in vedenje, pospešuje osebnostno rast, integracijo kognitivnega, emocionalnega in vedenjskega nivoja osebnosti, povečuje zavest, empatijo in socialne interakcije ter skupinsko kohezijo in produktivnost, primerna je za vzpostavljanje boljših komunikacijskih sposobnosti, zmanjšanje stresa, delo s travmami in drugimi duševnimi težavami.

Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik/posameznica prevzel/prevzela iniciativo in našel/našla ustrezen in dovolj dober odgovor na novo, nepoznano situacijo kot tudi nov, boljši odgovor na situacijo, ki se ponavlja.

Moreno je bil v svojem delovanju povezan tako s področjem psihologije (študiral je medicino in teologijo na Dunaju in bil Freudov sodobnik, navdahnjen z idejami Martina Bubra, filozofa dialoga) kot s področjem gledališča (ustanovil je gledališče spontanosti - Stegreif theater).

Na njegovi nagrobni plošči piše: »J.L. Moreno, človek, ki je v psihiatrijo prinesel smeh.«

V psihodrami je dobrodošel/dobrodošla vsak/a odrasel/odrasla posameznik/posameznica ne glede na leta ali poklic, ki se skozi igro želi srečevati s sabo in drugimi. Za psihodramo niso potrebne posebne igralske sposobnosti.

Studio za raziskavo umetnosti igre je zavod za kulturno dejavnost, ki se ukvarja z umetniško, pedagoško, raziskovalno in rezidenčno dejavnostjo na področju igre. Studio je od leta 1996 realiziral vrsto mednarodnih projektov (gledališke koprodukcije, raziskovalni in izobraževalni programi, umetniške izmenjave in rezidence) ter v Sloveniji gostil vrhunske igralske pedagoge, strokovnjake s področja psihodrame ter umetnike z vsega sveta. Studio izvaja veliko svojih dejavnosti v okviru delovnega centra na Kruščah, zaselku v bližini Cerknice. Zaradi tega je bilo leta 2018 na Kruščah ustanovljeno tudi Društvo Studio za raziskavo umetnosti igre.

Krušče so v desetletju od začetka obnove gostile mednarodno uveljavljene umetnike in strokovnjake iz več kot dvajsetih držav s področja uprizoritvenih umetnosti, filma, glasbe, likovne umetnosti in književnosti, posebno mesto pa zavzema tudi raziskovalno-izobraževalna dejavnost na področju psihodrame.

Krušče sledijo svojstvenemu načinu organizacije, finansiranja, distribucije ter izmenjave ustvarjalnosti in umetnosti v sodobnem času, zaradi česar postajajo pomemben in prepoznan prostor umetniške raziskave in refleksije tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem prostoru. 

Psihodramski skupini sta usmerjeni v raziskovanje (med)osebnih izzivov ter potencialov v življenjskih in umetniških ustvarjalnih procesih. Delujeta v skladu z ustaljenimi dogovori v psihoterapevtskih skupinah.

Vsak življenjski ali umetniški izziv je osebni ustvarjalni izziv. Izkustveni skupini sta prostor soočanja s težavami v ustvarjalnih procesih ter iskanja poti do novega odzivanje nanje.

Psihodramske tehnike učinkovito podpirajo učne in ustvarjalne procese. S pomočjo psihodrame in na podlagi teorije vlog je mogoče boljše razumeti kompleksne osebne in medosebne procese.

Skupini raziskujeta orodja za reševanje osebnih in medosebnih ovir ter odporov tako v življenju kot v umetniških in pedagoških procesih ter orodja kvalitetnejšega razumevanja osebnih in medosebnih odnosov, vlog ter skupinske dinamike. Hkrati skupina poglablja znanje in ustvarjalno izkušnjo na področju igre ter rabe psihodramskih tehnik v gledališču in umetnosti. 

Cilj izkustvene skupine je vzpostavljanje bolj učinkovitega in inspirativnega ustvarjalnega procesa, ki vodi k za posameznika/posameznico izpolnjujočim življenjskim in umetniškim kreacijam. 

Sodelovanje v skupini je načeloma kompatibilno s sodelovanjem v individualni terapiji, vendar se posameznik/posameznica, če je vključen/a v določeno psihoterapijo, o tem posvetuje tudi s svojim terapevtom/terapevtko. 

Skupina je samo izjemoma namenjena posameznikom/posameznicam, ki imajo resnejše psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravijo. 

Skupina tudi ni igralska delavnica. Voditelja psihodrame ne nastopata v vlogah učitelja ali režiserja ali zdravnika, temveč v vlogah voditeljev/terapevtov psihodrame. 

Sodelovanje v skupini se upošteva pri psihodramski edukaciji in posameznik/posameznica lahko s sodelovanjem pridobi certifikat o številu dejanskih terapevtskih ur v skupini.

 

V obeh skupinah veljajo standardni dogovori, ki so tukaj navedeni v podrobnejši obliki:

  • Redna udeležba in redno plačilo ter plačilo tudi v primeru odsotnosti ne glede na razlog
  • Udeleženec/udeleženka prejme potrdilo o številu ur, ko je bil/a dejansko prisoten/prisotna v skupini
  • Če posameznik/posameznica zamuja več kot 15 minut, ga/jo prosimo, da skupine ne prekinja, temveč se ji pridruži šele ob/po pavzi
  • Iskrenost in dobronamernost (udeleženci/udeleženke iskreno govorijo o sebi in se v komunikaciji z drugimi vzdržujejo negativnega zrcaljenja)
  • Diskretnost (osebne zgodbe udeležencev/udeleženk ostajajo v skupini in se o njih zunaj skupine ne govori)
  • Dogovor, da v skupini posameznik/posameznica skrbi, da se fizično ne poškoduje in da nikakor ne poškoduje drugih (npr. v morebitni akciji, ki vključuje fizičen kontakt)
  • Med udeleženci/udeleženkami ter med udeleženci/udeleženkami in voditeljema psihodrame ni seksualnih razmerij in načeloma ni poklicnega sodelovanja, med udeleženci/udeleženkami skupine praviloma tudi ni sorodnikov, sodelavcev, bližnjih prijateljstev, študentov voditeljev psihodrame itd.; z vsemi morebitnimi navzkrižji zunaj skupine je skupina seznanjena (če je posameznik/posameznica v individualni terapiji z enim od voditeljev, če je posameznik/posameznica bivši/bivša študent/ka, če obstaja druga vrsta sodelovanja zunaj skupine itd.)
  • V klasični psihoterapevtski skupini bi bilo idealno, če se udeleženci/udeleženke med seboj ne bi poznali in se zunaj skupine ne bi srečevali. Ker to iz različnih razlogov ni mogoče, je realen dogovor ta, da se izven skupine v razgovorih ne odpirajo osebne teme, ki se tičejo skupine ter da se o morebitnih razgovorih spregovori v skupini,
  • Enako velja za morebitno potrebo po komunikaciji z voditeljema psihodrame zunaj skupine (o njej posameznik/posameznica spregovori v skupini in ne odpira osebnih tem zunaj skupine - po elektronski ali navadni pošti, v sms sporočilih itd.) Voditelja psihodrame o vsebinah, ki se tičejo skupine, z udeleženci/udeleženkami praviloma ne komunicirata izven srečanj skupine, posebej ne o osebnih temah, zato udeleženec/udeleženka na morebitno sporočilo te vrste ne bo dobil/a odgovora.
  • Morebitno odsotnost javi udeleženec/udeleženka neposredno voditeljema psihodrame
  • Če bi nekdo - kljub dogovoru, da sodeluje s skupino do konca sezone - želel/a skupino predčasno zapustiti, pride na skupino po najavi vsaj še trikrat, da bi s skupino predelal/a svoj odhod.
  • V času seanse (dobri 2 uri) ni pitja vode in/ali hranjenja, uporabe telefonov ali rokovanja z drugimi osebnimi predmeti in ni odhodov na stranišče. Če ima posameznik/posameznica težave, ki mu/ji onemogočajo, da bi se v tem času vzdržal/a odhoda na stranišče, o tem obvesti skupino.
  • V času odmora za kosilo je dovolj časa, da se skupina odpravi na kosilo v Cerknico. Posameznik/posameznica se lahko odloči, da ostane na Kruščah. V studiu ali v hiši za rezidence je mogoče kuhati, če posameznik/posameznica s seboj prinese hrano in za seboj pospravi. Mogoče je tudi organizirati prehrano. Vsak se pravočasno izjasni o možnosti, ki mu/ji najbolj ustreza, da bi se lahko uskladili okrog morebitnega naročila prehrane, rabe kuhinje, poti v Cerknico.

Studio za raziskavo umetnosti igre

Ustvarjalni center za umetniško raziskavo, kreacijo, rezidenco in edukacijo Krušče, 12. 8. 2020
Mali spletni festival psihodrame Krušče: TELESA PROSTORI TOKOVI SVETOVI
Ustvarjalni center za umetniško raziskavo, kreacijo, rezidenco in edukacijo Krušče, 24. 9. 2021
Psihodramski skupini 2021/2022 v okviru Ustvarjalnega centra Krušče
Tomi Janežič, 31. 3. 2010
Gostovanje predstav Tomija Janežiča
Tomi Janežič, 30. 11. 2020
Zapisi iz brloga: Tomi Janežič