Lena Gregorčič, SiGledal, 6. 12. 2010

Žlahtni režiser Cavazza, Boris Cavazza

DECEMBRSKI FOKUS - NAGRAJENCI 2010: Boris Cavazza, izvrstni gledališki in filmski igralec, režiser in scenarist, je na letošnjih Dnevih komedije prejel nagrado žlahtni režiser za uprizoritev Chicchignole v produkciji Gledališča Koper. Predstava je žirijo prepričala z mizanscenskimi, značajskimi in retoričnimi bravurami.
:
:

foto: Radovan Čok
Borisa Cavazzo poznamo kot vsestranskega, uveljavljenega gledališkega ustvarjalca. Po primarni izobrazbi je igralec, ki se je tekom gledališkega ustvarjanja večkrat »preobrazil« v režiserja, filmskega scenarista, sinhroniziral je otroške risanke in bil dolga leta mentor za dramsko igro na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Izpod njegovega mentorstva izhajajo denimo Jurij Zrnec, Pia Zemljič, Mojca Fatur in drugi.

Igral je tako v institucionalnih kot komercialnih teatrih, zaposlen je bil tako kot gledališčnik kot tudi svobodnjak. Zadnjih nekaj let je v pokoju, a zdi se, da le navidezno. Še vedno redno sodeluje z različnimi teatri, denimo s SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor, Gledališčem Koper in še bi lahko naštevali.

V dolgoletni karieri je prejel več nagrad, med drugim tudi najprestižnejšo med vsemi, Borštnikov prstan (leta 1992). Med letoma 1979 in 1987 je v sklopu Borštnikovega srečanja prejel štiri Borštnikove nagrade za različne vloge, leta 2006 je bil nagrajen z vesno za najboljšo filmsko vlogo, v 90-ih je v Sarajevu prejel zlati lovorjev venec za življenjsko delo, bil je žlahtni komedijant … Skorajda ni priznanja, ki ga ne bi izkusil na lastni koži.

Zadnje gledališke sezone zmaguje predvsem kot režiser; leta 2008 in 2010 je bil na Dnevih komedije imenovan za žlahtnega režiserja: leta 2008 za predstavo  ljubljanske Drame, Prerekanja, v pretekli sezoni pa je žirijo prepričal s predstavo Chicchignola v produkciji Gledališča Koper.

V tekoči sezoni ga lahko spremljamo v uprizoritvi ameriškega dramatika Sama Shepparda Lunine mene, ki jo je režiral in v njej tudi zaigral – ob boku z ravnateljem SNG Drama Ljubljana, Ivom Banom.

Boris Cavazza, Nagrade Dnevov komedije

Povezani dogodki

Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Ko enostavno moraš verjeti
Nika Arhar, SiGledal, 3. 12. 2010
Mateja Rebolj, Prešernova nagrajenka 2010
Pia Brezavšček, SiGledal, 3. 12. 2010
Nagrajenka Prešernovega sklada Maja Delak
Kaja Cencelj, SiGledal, 2. 12. 2010
Nagrade, njihov namen, pomen in vrednost
Kaja Cencelj, Sigledal, 2. 12. 2010
Zalet za nadaljnje gledališke podvige
Kaja Cencelj, Sigledal, 6. 12. 2010
Ko te nagrada radostno potreplja
Kaja Cencelj, SiGledal, 22. 12. 2010
Nagrad za prevajalce manj kot prstov ene roke
Kaja Cencelj, SiGledal, 13. 12. 2010
Nagrada, dobrodošel dvigovalec ega v težkih trenutkih
Kaja Cencelj, SiGledal, 16. 12. 2010
Nagrade niso merilo za prihodnost
Kaja Cencelj, SiGledal, 7. 12. 2010
Občinstvo se odloča po svoje in prav je tako
Anita Volčanjšek, SiGledal, 6. 12. 2010
Möderndorferjeva žlahtnost
Tea Kovše, SiGledal, 14. 12. 2010
Odmev nagrad 21. Poletnega lutkovnega pristana
Tea Kovše, SiGledal, 7. 12. 2010
Posebni prispevki k slovenski lutkovni umetnosti
Kaja Cencelj, SiGledal, 21. 12. 2010
Potrditev, da sem delovala v pravi smeri
Anita Volčanjšek, SiGledal, 21. 12. 2010
Prostorski koncept, ki (nam) je blizu
Lena Gregorčič, SiGledal, 8. 12. 2010
In priznanje gre ... Gašperju Tiču
Nika Jurov, SiGledal, 8. 12. 2010
»Srce in dušo sem vrgel v pantomimo«
Kaja Cencelj, SiGledal, 13. 12. 2010
SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev
Kristina Mihelj, SiGledal, 17. 12. 2010
Kje so meje? Ali sploh obstajajo?
Kristina Mihelj, SiGledal, 16. 12. 2010
Nujno je, da se sem ter tja zatrese zemlja
Kaja Cencelj, SiGledal, 14. 12. 2010
Ko želi človek preseči samega sebe
Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 12. 2010
Komediji ne manjka ničesar
Kaja Cencelj, SiGledal, 20. 12. 2010
Deset let kalejdoskopa Ivane Djilas
Kristina Mihelj, SiGledal, 21. 12. 2010
Več različnih sodelavcev – večja ustvarjalnost
Lena Gregorčič, SiGledal, 19. 10. 2010
Tudi kot režiser se počuti odlično
Lena Gregorčič, SiGledal, 12. 10. 2010
Gledališče mora izstopiti iz samoumevnega okvirja!