Vinko Möderndorfer – po izobrazbi gledališki in radijski režiser – je širšo javnost prvič opozoril nase še za časa bivše Juge, ko je leta 1986 na Borštnikovem srečanju prejel nagrado za režijo predstave Potujoče gledališče. Štajerskemu priznanju je v devetdesetih letih sledila kopica nagrad za njegovo literarno udejstvovanje, kjer dominirajo drame in prozna besedila. Möderndorfer, gledališki človek pač, uspešno krmari med delom izza računalnika in praktičnim ustvarjanjem; v lanski sezoni je v Slovenskem mladinskem gledališču na oder transformiral Božičevo dramo Šumi.
Morda celo bolj kot režiser, pisec radijskih iger in scenarijev nase opozarja z družbeno kritičnimi, pa vendarle duhovitimi in lucidno pikantnimi dramskimi teksti. Drugo Borštnikovo nagrado je prejel leta 1995, ko je zmagal na anonimnem natečaju za najboljšo komedijo. Štirje letni časi, družinska komedija z zreduciranimi medsebojnimi odnosi in primesjo divje kapitalistične logike je nekako začrtala pot njegovemu nadaljnjemu dramskemu opusu, ki si zasluži predikat »komedijski«. Da je eden najuspešnejših mlajših slovenskih piscev komedij, priča še več natečajev, utemeljitev žirije in zmag. Veliko njegovih iger je ozaljšanih s priznanjem »najboljše komedijsko besedilo«, tako tudi Vaja zbora, Limonada Slovenica, Na kmetih, Šah mat in Podnajemnik. Vsi teksti nastavljajo ogledalo slovenski družbi, navadam in obnašanju posameznika v posttranzicijski državi, vendar brez pedagoške notíce; zdrav sarkazem in ironični pasusi so omiljeni s svežim humorjem, ki daje dramam okus sodobnosti in ažurnosti.
Prav takšno: sodobno, duhovito in s kritično podstatjo (četudi črpa iz v 18. stoletju napisane Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi) je tudi Möderndorferjevo zadnje nagrajeno delo Nežka se moži. Drama je zmagala na celjskem festivalu Dnevi komedije 2010 (že devetnajsti festival je potekal od 19. februarja do 14. marca 2010), avtor pa si je prislužil žlahtno komedijsko pero. Dnevi komedije so tradicionalni festival (pred dvema letoma je selektorsko mesto prevzela dramaturginja Tatjana Doma), ki medse povabi inscenirane komedije in podeljuje nagrade Žlahtna predstava, Žlahtni režiser, Žlahtna komedijantka in Žlahtni komedijant leta. Nagrada Žlahtno komedijsko pero je bienalna, pošiljanje tekstov pa poteka anonimno. Letos je izmed trinajstih prejetih dram po mnenju tričlanske žirije v sestavi Mojca Kranjc, Tatjana Doma in Tina Kosi izstopala in bila postavljena na piedestal »žlahtna komedija« Nežka se moži, ki bo aprila doživela premiero na odru Male drame. Podeljeno nagrado je žirija utemeljila z naslednjimi besedami: »Avtor je pokazal posluh za gledališko situacijo in oblikovanje dramskih likov. Posebna odlika besedila je jezik, ki je ob visoki kultiviranosti tudi zelo bogat, izviren in izjemno živ. Žirija meni, da je Nežka se moži komedija v najbolj žlahtnem pomenu besede.«
Möderndorfer je letos prejel tudi Šeligovo nagrado (Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj) za avtorstvo in režijo predstave Lep dan za umret. Igra o sovražnih odnosih med materjo in hčerko, ki se pred gledalci lotita krčevitega razčiščevanja družinskih problemov, je trpek portret odraščanja generacij 80. let prejšnjega stoletja in tudi iskriv konverzacijski trk dveh generacij in vrednot. V skladni uprizoritvi drama ohranja vso svojo intenzivnost, za kar sta poleg izvrstne žirije zaslužni tudi igralki Vesna Jevnikar in Vesna Pernarčič Žunić.
Vinko Möderndorfer je izjemno plodovit in zanimiv ustvarjalec, ki se spretno giblje na več umetniških poljih. Letošnjega novembra mu je bila podeljena tudi Ježkova nagrada (podeljuje jo RTV Slovenija) za scenaristični in režijski opus. Žirija ga je označila za »avtentičnega nadaljevalca Ježkovega humorja« (Fran Milčinski Ježek, op. a.), saj se njegov humor »giblje med blago ironijo in lucidno družbeno kritičnostjo«. Kot spreten tkalec besed, dober poznavalec zakonitosti gledališke in filmske umetnosti in duhovit (na sarkastičen način) zapisovalec trenutnega dogajanja bo zbirko nagrad zagotovo bogatil tudi v prihodnjih sezonah.
Povezava: