Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je v repertoar 2010/11 vključilo Shakespearjevega Kralja Leara. Realizacija v režiji Matjaža Bergerja in v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom gotovo vzbuja skomine (srečneži abonmaja Premiera si bodo uprizoritev ogledali v srednjeveškem gradu Klevevž, vse nadaljnje ponovitve pa bodo v spodnji dvorani SMG), vendar se na tem mestu sprašujem, zakaj Kralj Lear (še natančneje: zakaj sploh Shakespeare)?
V sezoni 2007/08 je Kralja Leara uprizarjalo Gledališče Koper v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj (režija Tomi Janežič), sezono kasneje je v SNG Drama Ljubljana Kralja Leara režiral Mile Korun, v prihajajoči sezoni pa prihaja že omenjena Bergerjeva uprizoritev. Ali gre za šum v komunikaciji med umetniškimi vodjami repertoarjev ali te sploh ni?
Kralj Lear je samo eno izmed pogosto uprizarjanih del, recimo v sezoni 2004/05 je Gledališče Koper uprizorilo Gospodično Julijo (režija Dušan Mlakar), v istem letu so jo uprizarjali tudi v SSG Trst (režija Vinko Möderndorfer), v sezoni 2007/08 pa tudi v Kranju (režija Mateja Koležnik). In še bi lahko naštevali …
Če odštejemo Kralja Leara, ima sezona 2010/11 kar nekaj privlačnih momentov. Mladinsko gledališče na primer slovi po fenomenalnih otroških in mladinskih predstavah, ki v svoje vrste pritegnejo tudi starejše občinstvo (na primer Pika, Sneguljčica in sedem palčkov, Kok ti men zdej dol visiš; vse režira Vito Taufer).
V tem duhu bo Matjaž Pograjc v prihajajoči sezoni na oder SMG postavil Dickensovega Oliverja Twista, ki je včasih veljal za mladinsko klasiko, danes pa je v množici knjig z mehkimi platnicami (p)ostal nekoliko pozabljen. Upajmo, da se nam s prihajajočo predstavo ponovno obeta ena izmed nepozabnih (mladinskih) dogodivščin za "staro in mlado", kot smo jih vajeni v SMG.
Dejstvo je, da predstave SMG presenečajo, sprevračajo, obračajo – nikoli pa te ne pustijo hladnega. Lahko so ti všeč ali ne, vendar so po svojem bistvu drzne. Bo tak tudi Mefisto? Ali Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, morda avtorski projekt Maruše Geymayer - Oblak? Stavim na Mefista, ki v kombinaciji z Milerjevo režijo že diši po festivalskih gostovanjih.
Repertoar SMG je poseben, kolikor se da izviren in ekscentričen – takšen, ki v prvi vrsti ustvarja za svojo dušo. Upajo si in drzni so.
Povezava: