Glažarjeva je v gledališču ustvarila okoli 120 vlog, natopila v več kot dvajsetih celovečernih filmih (Poslednja postaja, Odpadnik, Decembrski dež, Zlato jabolko, Doktor, radio.doc, Kajmak in marmelada, Angela Vode, skriti spomin, itd.) in zmeraj očarala gledalce s svojo igralsko zrelostjo, hkrati pa tudi mladostno zagnanostjo. V Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, današnjem SNG Nova Gorica, je pozornost vzbudila z vlogami Dorine v Molierovem Tartuffu, Lucille v Anouilhovi komediji Skušnja ali Kaznovana ljubezen, gospe Hudetz v Horvathovi drami Sodni dan ter z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori. Za slednjo je tudi prejela Severjevo nagrado. Kot je v svoji utemeljitvi zapisala žirija za nagrade ZDUS-a, gre za veliko, karzimatično in markantno igralko sodobnega slovenskega gledališča.
Koliko vam pomeni prejetje nagrade za življenjsko delo? To je gotovo zelo laskavo priznanje, velika čast.
Seveda je. Prejetje vsake nagrade je velika čast. Lahko bi rekli, da takrat narediš mali obračun, pogledaš nazaj in razmišljaš, kako in kaj. Čas hitro mine in včasih se ti zdi, da ko dobiš nagrado za življenjsko delo, je »to to«, da se moraš prenehati ukvarjati z določenimi stvarmi (smeh). A jaz bom še naprej igrala, vse dokler mi bo zdravje služilo. Nagrade res nisem pričakovala …
Je kakšna nagrada sploh kdaj pričakovana?
Je kakšna nagrada sploh kdaj pričakovana?
Včasih pa je (smeh), a je ne dobiš. Včasih pa je ravno obratno – ne pričakuješ, a jo dobiš.
Prinese nagrada kakšno spremembo?
Prinese nagrada kakšno spremembo?
Vedno bolj sem naklonjena temu, da morajo nagrade dobivati mladi. Takrat ti le utre neko pot, imaš več priložnosti, zate se sliši … Te nagrade se tudi seštevajo, dobiš višje število točk in s tem višjo stimulacijo ...
Aha, torej smo spet pri birokraciji.
Ja, seveda. Umetnosti ne moreš izmeriti, recimo, da bi v gledališču »točkovali« vloge. To je meni smešno. A za mladega človeka je to priložnost. Za nas, starejše, je zagotovo lepo in prijetno, prejetje nagrade je tudi hrana za ego (smeh). Pomeni, da si v življenju le nekaj opravil, da so te le opazili, da si nekaj naredil prav.
Imate morda kakšno najljubšo vlogo ali predstavo, ki bi jo radi izpostavili?
Hm, vsaka vloga je kot »otrok«, vsaka predstava, ko nastane, »se rodi«. Ne morem izpostaviti samo ene. Rada sem igrala v otroških predstavah pa v kakšnih komedijah, ki so se posebej prilegle po študiju kakšne zahtevnejše predstave.
Povezavi: