Natisni Prejetje vsake nagrade je velika čast

DECEMBRSKI FOKUS – NAGRAJENCI 2010: Teja Glažar, dolgoletna igralka SNG Nova Gorica, je letos prejela priznanje za življenjsko delo, imenovano po prvi slovenski profesionalni igralki Mariji Veri, ki ga vsako leto podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

Glažarjeva je v gledališču ustvarila okoli 120 vlog, natopila v več kot dvajsetih celovečernih filmih (Poslednja postaja, Odpadnik, Decembrski dež, Zlato jabolko, Doktor, radio.doc, Kajmak in marmelada, Angela Vode, skriti spomin, itd.) in zmeraj očarala gledalce s svojo igralsko zrelostjo, hkrati pa tudi mladostno zagnanostjo. V Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, današnjem SNG Nova Gorica, je pozornost vzbudila z vlogami Dorine v Molierovem Tartuffu, Lucille v Anouilhovi komediji Skušnja ali Kaznovana ljubezen, gospe Hudetz v Horvathovi drami Sodni dan ter z naslovno vlogo v Ibsenovi Nori. Za slednjo je tudi prejela Severjevo nagrado. Kot je v svoji utemeljitvi zapisala žirija za nagrade ZDUS-a, gre za veliko, karzimatično in markantno igralko sodobnega slovenskega gledališča.

Seveda je. Prejetje vsake nagrade je velika čast. Lahko bi rekli, da takrat narediš mali obračun, pogledaš nazaj in razmišljaš, kako in kaj. Čas hitro mine in včasih se ti zdi, da ko dobiš nagrado za življenjsko delo, je »to to«, da se moraš prenehati ukvarjati z določenimi stvarmi (smeh). A jaz bom še naprej igrala, vse dokler mi bo zdravje služilo. Nagrade res nisem pričakovala …

Je kakšna nagrada sploh kdaj pričakovana?

Vedno bolj sem naklonjena temu, da morajo nagrade dobivati mladi. Takrat ti le utre neko pot, imaš več priložnosti, zate se sliši … Te nagrade se tudi seštevajo, dobiš višje število točk in s tem višjo stimulacijo ...

Aha, torej smo spet pri birokraciji.

Ja, seveda. Umetnosti ne moreš izmeriti, recimo, da bi v gledališču »točkovali« vloge. To je meni smešno. A za mladega človeka je to priložnost. Za nas, starejše, je zagotovo lepo in prijetno, prejetje nagrade je tudi hrana za ego (smeh). Pomeni, da si v življenju le nekaj opravil, da so te le opazili, da si nekaj naredil prav.

Imate morda kakšno najljubšo vlogo ali predstavo, ki bi jo radi izpostavili?

Hm, vsaka vloga je kot »otrok«, vsaka predstava, ko nastane, »se rodi«. Ne morem izpostaviti samo ene. Rada sem igrala v otroških predstavah pa v kakšnih komedijah, ki so se posebej prilegle po študiju kakšne zahtevnejše predstave.