Nocoj ste imeli drugo ponovitev predstave na festivalu Mladi levi. Kaj bi lahko povedali o odzivu občinstva in o festivalu samem? Predvsem pa – zdi se, da iz vloge v vlogo nevidno drsite. Kako vam to uspeva?
Dirk Opstaele: Mini teater mi je zelo, zelo všeč. S publiko sem v obeh dneh imel dobro komunikacijo. Kakovost pozornosti je bila odlična, ljudje so sledili celotnemu »potovanju«, od začetka do konca. Malce me je skrbelo, ker je bila predstava z nadnapisi, skrbelo me je, kako bo občinstvo temu sledilo. Očitno ni bilo problema.
Na festivalu pa nisem ničesar videl, prišel sem predvčerajšnjim, imeli smo še »generalko«, danes pa že odhajam, ker v prihodnjih dneh gostujem v Belgiji. Res mi je žal, da nisem ničesar videl.
Težko je. Pot do tega je bila dolga, že samo zapomniti si toliko teksta je bilo naporno, saj je vsaka beseda natančno določena, če se zmotim, se poruši spremljava s klavirjem. Zdaj pa sem to osvojil in me glasba nekako popelje skozi predstavo.