Naj se najprej zahvalim svoji predhodnici Niki Vrabec za predajo štafete! Projekt me je pritegnil in z veseljem sem se potopila v iskanje primernega dramskega besedila. Po preletavanju različnih dramskih del sem se odločila za komedijo Čistka izpod peres Tomaža Lapajneta Dekleve in Vida Sodnika.
V kratki komediji sledimo prigodam malih ljudi in njihovim odnosom, ki so rdeča nit dela. Gre za odnose, s katerimi se brez težav povežemo in jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Čar komedije je prav v tem, da nas nasmeje zaradi naše domačnosti s situacijami in liki! Naj poudarim, da so prav komedije tiste, ki pod krinko humorja izrazijo največ kritike, pa naj bo to družbe, vlade ali česar koli drugega. In prav tako deluje tudi Čistka. Kje pa se skriva kritika? Zasledimo jo v skoraj stereotipnih prioritetah in dejanjih osebkov. Kot primer bi navedla naslednja dva odlomka:
DEKAN: Vaši študenti stalno ponavljajo. Včasih morate kakšnega tudi spustiti naprej. Mi dobivamo denar od države, razumete? In če bodo vsi stalno samo padali, ne bomo imeli nikogar, ki bo diplomiral iz arheologije. To je eden tistih poklicev, po katerem je povpraševanje. Razumete? Kar poglejte! (Odpre časopis.)
PROFESOR: Nobenega študenta, ki ne bo znal, ne bom spustil naprej!
V tem dialogu med dekanom univerze in profesorjem je prikazana in naslovljena naša toleranca do manipulacije in okoriščanja, ki jih take in podobne službene pozicije ne samo poznajo, temveč tudi vzpodbujajo.
STANKA: Nič ne boš gledal! Zdajle se bova menila.
ŠTEFAN: Danes je res pomembno – če danes zmagajo, gredo v četrtfinale.
STANKA: Štefan, veš, da me to ne zanima, in dobro veš, da imava večje težave. Poglej, tukaj so zelene hlače in tukaj rdeče hlače. In oboje so v redu. Oboje že dvajset let nosim in oboje so malo strgane, ampak oboje še v redu. Ene bi vrgla stran.
ŠTEFAN: Rdeče vrzi stran, zelene pa obdrži.
Še en odmevnejši odlomek iz besedila nam kaže povprečno zakonsko razmerje med možem in ženo. Bolj stereotipnega prizora od moža, ki je zatopljen v tekmo na zaslonu, in žene, ki se ravno takrat odloči biti 'zatežena', današnja družba skoraj ne pozna. Primitivno zamišljanje žensk kot sentimentalnih nadležnic in moških kot kričečih neandertalcev je tako preživeto, vendar za čuda še vedno obstaja!
Komedijo bi vsekakor priporočila vsem, tudi mlajšim bralcem. Po eni strani zato, da se nasmejejo napakam naše družbe, po drugi strani zato, da se zamislijo nad tem, kar postajajo.
Humor, stil pisanja, zanimivi prizori in pisana paleta likov pripomorejo k navdušenju bralca nad prebranim delom!