Na trgu pred stavbo Lutkovnega gledališča Ljubljana nas pričaka razkrit prostor, ki nosi svojo zgodbo. V tej zgodbi se skriva veliko globokih pomenov, ki jih človek razume, če se vanje potopi. Zaprašenost, pozabljenost in izgubljenost na eni strani, na drugi strani pa ponovno obujanje, iznajdljivost, iskanje novega smisla in novega pomena stvarem, bitjem, ki so izgubile svoj smisel. Z vsem tem se ukvarja zavod Babok, katerega voditelja sta Guido Bevers in Carina de Wit iz Amsterdama. Ulično gledališče, javni prostor, človek se lahko poda na raziskovanje nenavadno skonstruiranih predmetov, ki vabijo k pogledu. Obrabljene in neuporabne stvari tu spet pridobijo na veljavi, sestavljene so v nove modele, v drugačno in nepričakovano uporabo. V projektu Azil so predstavljeni mikserji na kolescih, plešoči pralnici in likalniki, združeni iz kuhinjskih pripomočkov, barbik, raznih drugih igrač in še najbolj pozabljenih predmetov. Azil – naslov projekta, v človeku prebudi vprašanje, od kje je ta domislica prišla in kam sploh vodi. Menjava starega za novo, vpeljava v mehanični svet, nove ideje, kombiniranje različnih predmetov v nekaj drugačnega, novega. Mar se tudi ljudje danes ne mešamo v medkulturnosti sveta, kjer vsi nastopamo kot nekaj drugega, novega? Kakor so predmeti drugače zgrajeni, smo tudi ljudje drugačni. Iskanje samega sebe, zamenjave identitet, pozaba preteklosti in pobeg v skrito, nepredvidljivo prihodnost. Projekt nam dokaže, da je vse to mogoče. Tudi nepredvidljiva prihodnost je lahko iznajdljiva, če le vemo, kako se znajti in si narediti pot takšno, da bo smisel starega pridobil na veljavi.
***
Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek