Tajda Hlačar, 14. 9. 2016

Odbita gotska grozljivka

Festivalski blog – Lutke 2016: Refleksija
:
:

Foto: Arhiv Sofie Krog Teater

Razpadajoča stara hiša, ki nas v temi spominja na hišo strahov ali drugo domovanje družine Addams, nas kot protagonistka povabi, da prisluhnemo temačnim skrivnostim družine Warehouse. Lastnica hiše Esperanza in pogrebnega zavoda obenem se znajde na smrtni postelji in med zadnjimi izdihljaji spremeni svojo oporoko. Nečak in njegova žena bosta tako ostala brez vsega, hišo in pogrebni zavod pa bi podedovala sinova Esperanze. Nečakova žena tako skuje brezmilostni načrt, a sledijo številni nepričakovani obrati, polni grotesknosti in komičnosti. Lutkovna predstava Hiša danske gledališke skupine Sofia Krog Teater je mešanica komedije in trilerja. Občutek imamo, da si ogledujemo risanko za odrasle, kjer so prizori snemani zgolj z ene same perspektive. A to ne pomeni, da smo za karkoli prikrajšani. Središče dogajanja sta veranda in sprednja stran hiše, njeno notranjost pa opazujemo skozi vrata in okna. V določenih trenutkih, ko je potrebno gledalčevo pozornost usmeriti na eno dogajanje, pa se hiša obrne. Neke vrste prerez hiše nam da večji vpogled v dogajanje znotraj nje, kjer nam je z osvetlitvijo omogočen pogled v posamezne sobane. Zaradi oddaljenosti od odra in posledične majhnosti, nerazločnosti nekaterih predmetov v sobanah, lahko za trenutek izgubimo stik z zgodbo. A zaradi natančne animacije (Sofie Krog, Davic Faraco) in naravnega, »človeškega« gibanja lutk ponovno pademo v tok dogajanja, k temu pripomore tudi karakternaa izoblikovanost lutk – od hudobne nečakinje, brezglavega nečaka, ne ravno bistrih, a vseeno po srcu dobrih lastničinih sinov do zvestega psa. Vsaka lutka se sklada s svojo platjo osebnosti, kar je nadgrajeno še z barvo glasu, obrazno izraznostjo in kostumsko dodelanostjo. Vpeljava predmetnega in senčnega gledališča s pomočjo zaves grotesknost še povečata, k čemur prispevajo tudi svetlobni in dimni učinki ter raznolika glasba. Predstava nas ves čas drži v napetosti in na trenutke nas s svojo brutalnostjo spominja na gotsko grozljivko, a obenem prek črnega humorja deluje kot komedijski triler. Šele ko zapuščamo dvorano, se zavemo, da smo bili priča odbiti zgodbi, ki nas je najbolj nasmejala prav v najbolj grozljivih trenutkih.

***

Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek

https://lutke2016.wordpress.com/

Festival Lutke

Povezani dogodki

Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
Who do you see when you look at yourself?
Maša Jazbec, 11. 9. 2016
Požigalec živi na severu
Nuša Simončič, 12. 9. 2016
Zgodovina je nova sedanjost
Maša Jazbec, 14. 9. 2016
Polet na planet domišljije
Klara Vulikić, 13. 9. 2016
Eins. Zwei. Drei. Življenje.
Nuša Simončič, 13. 9. 2016
Svoboda ob delu ali pobeg v smrt?
Tjaša Bertoncelj, 13. 9. 2016
Pobeg
Tajda Hlačar, 13. 9. 2016
O tem, kaj je potem
Tjaša Bertoncelj, 12. 9. 2016
Taborišče v lutkah
Tjaša Bertoncelj, 11. 9. 2016
Čarobni odhod
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
V otroštvu – v delavnici – v svetu
Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
SAM DOMA. Sezona 1., epizoda 3.
Valentina Hajdinjak, 11. 9. 2016
Človek vs. narava
Valentina Hajdinjak, Tjaša Bertoncelj, 15. 9. 2016
Intervju: Miha Golob
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Monopolna neumnost belega človeka
Nuša Simončič, 15. 9. 2016
Za vedno skupaj
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Tunel nelagodja
Tajda Hlačar, 13. 9. 2016
O tem, kaj je potem