Vizualni umetnici Meta Grgurevič in Urša Vidic eksperimentalnost svojega ustvarjanja pokažeta s predstavo, odstopajočo od klasičnega gledališča s štirimi zidovi. Njun projekt V zavetrju časa, ki ga izvede Nataša Živković, četrto gledališko steno poruši že s temačnim in mrzlim tunelom, prostorom, kjer se ta odvija. Performans, s katerim se spaja vizualne podobe, objekte, glasbo in svetlobo, v dogajanje vključi tudi gledalca z bližino igralke in njenega gibanja med občinstvom, s čimer vstopi v intimni prostor opazovalcev, kar povzroči nelagodje. Slednje se stopnjuje z masko, ki si jo animatorka nadene in njenimi grobimi gibi ob udarni glasbi izpade srhljivo. Tunel pa kot ozek zaprt prostor prispeva k frustraciji gledalca zaradi občutka ujetosti v pravkar odvijajoči se popolnoma nejasni, nerazumljivi grozljivki. Ob tem postane gledalcu tudi jasno, zakaj je ta predstava namenjena le odraslim in ne tudi otrokom. Čeprav celotna scena skupaj s prostorom, performansom in počasnim sprehodom občinstva skozi tunel z dolgimi haljami daje vtis kultnega srečanja, pa ta s poigravanjem človekovih čutnih zaznav in njegovo psiho prinaša novo izkušnjo izven tradicionalnega gledališča.
***
Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek