Nuša Simončič, 15. 9. 2016

Za vedno skupaj

Festivalski blog – Lutke 2016: Refleksija
:
:
Foto: Arhiv The Last Great Hunt
Foto: Arhiv The Last Great Hunt
Foto: Arhiv The Last Great Hunt
Foto: Arhiv The Last Great Hunt

»Wake up in the morning, stumble on my life, can’t get no love without sacrifice« poje pesem o srečnem koncu, ki jo lahko slišimo med dogajanjem predstave. Glavna oseba nam v začetku poje v želji, da njegova žena še ne zapusti sveta, žalost v očeh, želja po ljubezni, obup in na koncu žrtvovanje. V predstavi Dogodivščine Alvina Sputnika: raziskovalec modrih globin nam je prikazana ganljiva in čudovita zgodba dveh oseb, duš, ki se hočeta združiti še po smrti. V današnjem svetu se ljudem vedno mudi, primanjkuje nam miru, iskanja ljubezni in rešitve, tu pa v zgodbi nastopa prav to – subjekt se po smrti svoje žene odloči, da ne bo obupal nad svojo ljubeznijo, zanjo se poda v globine morja, kjer je polno ovir in nevarnosti. Subjekt potuje in išče svojo ljubezen, njegova pot nam je prikazana skozi sledenje lučki, ki predstavlja njegovo ženo Alvino. Izjemen prikaz iskanja ljubezni s pomočjo multimedije in tehnologije v nas vzbudi radost, mir, ljubezen in sočutje do junaka. Predstava je izjemna v vizualnih elementih, likovni in realni svet se tu povežeta; gledalci opazujemo realnega človeka, z lutko na svoji roki, naslednji trenutek pa je lutka oz. subjekt prikazan na projektorju. Režiser in igralec Tim Wattsa nam prikaže izjemno avanturo Alvina Sputnika, kjer domišljija in izvirnost ne poznata meja. Konec zgodbe nam prikazujeta žrtvovanje za ljubezen in hkratna rešitev za vso človeštvo. Na koncu predstave je dvorana polna emocij, pozitivnih čustev, ki človeka pritegnejo in ganejo. Žalostno ozadje, prikazano na način, da navduši, in pomirjujoči konec, nam prikažeta še drugo plat življenja. V življenju bo vedno prostor za ljubezen, potrebna je samo želja, da v njej vztrajamo in jo poiščemo. Zgodba nam pokaže, da je ljubezen mogoče najti tudi v najskrivnejših globinah življenja in da upanje ostaja. Na koncu subjekt najde svojo sorodno lučko, človeštvo je z njegovim žrtvovanjem rešeno, ljubezen pa je spet združena v eno.

***

Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek

https://lutke2016.wordpress.com/

Festival Lutke

Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
Who do you see when you look at yourself?
Klara Vulikić, 12. 9. 2016
Mesto za vsakogar
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
Kokakolonizacija razmišljanja
Maša Jazbec, 11. 9. 2016
Požigalec živi na severu
Nuša Simončič, 12. 9. 2016
Zgodovina je nova sedanjost
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Monopolna neumnost belega človeka
Valentina Hajdinjak, Tjaša Bertoncelj, 15. 9. 2016
Intervju: Miha Golob
Tajda Hlačar, 14. 9. 2016
Odbita gotska grozljivka
Maša Jazbec, 14. 9. 2016
Polet na planet domišljije
Klara Vulikić, 13. 9. 2016
Eins. Zwei. Drei. Življenje.
Nuša Simončič, 13. 9. 2016
Svoboda ob delu ali pobeg v smrt?
Tjaša Bertoncelj, 13. 9. 2016
Pobeg
Tajda Hlačar, 13. 9. 2016
O tem, kaj je potem
Tjaša Bertoncelj, 12. 9. 2016
Taborišče v lutkah
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
V otroštvu – v delavnici – v svetu
Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
SAM DOMA. Sezona 1., epizoda 3.
Valentina Hajdinjak, 11. 9. 2016
Človek vs. narava
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Tunel nelagodja
Nuša Simončič, 12. 9. 2016
Zgodovina je nova sedanjost
Nuša Simončič, 13. 9. 2016
Svoboda ob delu ali pobeg v smrt?