Katja Pestotnik, 11. 9. 2016

SAM DOMA. Sezona 1., epizoda 3.

Festivalski blog – Lutke 2016: Refleksija
:
:
Foto: Arhiv Tuning People & Kinderenvandevilla
Foto: Arhiv Tuning People & Kinderenvandevilla
Foto: Arhiv Tuning People & Kinderenvandevilla

Torta!! Belgijski igralec Roel Swanenberg se vse svoje besedilo nauči v slovenščini. Torta okrogla, baloni okrogli, glave okrogle. Lik se veseli vsega okroglega in vsega novega, dobesedno hiti od ene vragolije do druge, pri čemer res ne špara z energijo. Spoznava se z pomenom obraza. Na glavo si povezne veliko glavo, na katero si dodaja oči, nos, usta, ušesa in lase, vse v nenapovedanem redu. Vsak obraz predstavlja nov karakter in skoraj se nam zdi, da ne ve, katerega bi vzel za svojega. Predstava Praznoglavec je na prvi pogled zelo dinamična, dogajanja je veliko, a se ne razvija. Zdi se kot zabava petletnega otroka, ki je dobil priložnost odločanja v svojem življenju. Dogajanje je umeščeno v prijetnem objemu doma. Preizkusiti je treba toliko stvari, za katere so mu govorili, da niso dovoljene, dobre ali primerne. Belgijski ustvarjalci Tuning People (Wannes Deneer, Jef Van Gestel, Carolien Verlinden) in Kinderenvandevilla (Wenda Eyckerman, Reol Swanenberg) so tudi sicer zavezani kršenju bontona, hudomušnosti in spodbujanju lastne domišljije. Predstavo so namenili našim najmlajšim. Vsa norčavost je namenjena njim, sami pa lahko opazimo, da so pravila, ki jih imamo postavljene, zelo trdna. Vse, kar vidimo, nas iritira. Najbolj zloglasno je prepovedano igranje s čigumijem – veliki balončki, mencanje med rokami, shranjevanje na in pod mizo. Za nas je to nedopustno, celo ogabno, za naše najmlajše pa zabava. Opazovanje svobode brez tujih pravil ustvarja neprijeten občutek. In temu ni ne konca ne kraja. Poleg skrbno izbrane zvočne spremljave predstava ponudi tudi vonj sveže torte, česar v času kosila ne moremo spregledati. Ampak torta ni užitna. Po poskušanju na čajanki, ki jo priredi za svoj čigumi-balonček, roma v smeti. Predstava je zabavna za otroke in mučna za posesivno-ukazovalne starše. Je kaotična, a spodbuja otroško domišljijo. Končno nam da priložnost, da znova premislimo, česa malim raziskovalcem ne dovolimo in zakaj. Otroško razmišljanje gre v smeri načrtov za naslednjo priložnost. Toliko novih idej … Pa vseeno morda sklenejo, da vsi njihovi načrti niso genialni.

***

Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek

https://lutke2016.wordpress.com/

Festival Lutke

Povezani dogodki

Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
Who do you see when you look at yourself?
Klara Vulikić, 12. 9. 2016
Mesto za vsakogar
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
Kokakolonizacija razmišljanja
Maša Jazbec, 11. 9. 2016
Požigalec živi na severu
Nuša Simončič, 12. 9. 2016
Zgodovina je nova sedanjost
Valentina Hajdinjak, 11. 9. 2016
Človek vs. narava
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
V otroštvu – v delavnici – v svetu
Tjaša Bertoncelj, 11. 9. 2016
Čarobni odhod
Tjaša Bertoncelj, 12. 9. 2016
Taborišče v lutkah
Tajda Hlačar, 13. 9. 2016
O tem, kaj je potem
Tjaša Bertoncelj, 13. 9. 2016
Pobeg
Nuša Simončič, 13. 9. 2016
Svoboda ob delu ali pobeg v smrt?
Klara Vulikić, 13. 9. 2016
Eins. Zwei. Drei. Življenje.
Maša Jazbec, 14. 9. 2016
Polet na planet domišljije
Tajda Hlačar, 14. 9. 2016
Odbita gotska grozljivka
Valentina Hajdinjak, Tjaša Bertoncelj, 15. 9. 2016
Intervju: Miha Golob
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Monopolna neumnost belega človeka
Nuša Simončič, 15. 9. 2016
Za vedno skupaj
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Tunel nelagodja
Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
Who do you see when you look at yourself?