V začetku tegale priporočila naj bo zahvala radijski tovarišici Horžen ter portalu slovenskega gledališča, ker sta me vzela v obzir. Po prelistanju baze zbranih tekstov bi najprej izpostavil Čas razcveta Mihe Mareka, ker je tekst pisan v matriki, ki se mi po naravi usede po intimi, se pravi kršenje raznih pisateljevalskih pravil, dramatskih parametrov, nasploh splošnih prvin onega, čemur se reče kreativno pisanje. Globlje je besedilo izmojstreno, teče kot stopljen putr ter v svojem duhovičenju izusti marsikatero nevideno zavezano besedo. Mogoče sem pogrešal kakšnega kurca, pizdo ali pedra več, zato imamo srečo, da je druga izbrana drama 5fantkov.si Simone Semenič. Slednja bi bila lahko zgled vsakršnemu pisanju, posebej seveda dramskemu. Nonšalanca, s katero se tukaj izigrava slovenščina, daje jeziku redko izkusljivo živost. Kako začeti pisat? Iz bebavih medmetov, infantilnih fijakanj semtertja po buci buci govoranci malih žabarskih pankrtov izgraditi dramski tekst, to je umetnost. Ne se ustavit pred ničimer. Isto vsebinsko, kljub nekaterim pijansko, zlorabljevalsko in posiljevalsko klasičnim nacističnim finticam o fotrih in mtkah si ne pustit utihnit tudi onstran najperverznejše tabuizacije. Tako se to dela, pizda.
Štafeto predajam prijatelju Anžetu Okornu oz. dr. Anžetu Okornu, specialistu za Deleuza, ilustrirano Sveto pismo in rap. Izjemnemu piscu in bogatitelju jezika. Hud lik. Komaj čakam, da vidim, kaj in kako bo prebral.
Povezave: