Eno od besedil, ki mi je na portalu SiGledal takoj padlo v oko, je monodrama Simone Semenič Jaz, žrtev. Verjetno zaradi naslova, ki se mi je zdel precej slovenceljski, kar se mi je sprva zdelo zabavno, a žal nimam rentgenskega očesa, da bi po naslovu lahko začutila smisel teksta. Ima pa razjasnitev in spoznanje v branju tisto moč, ki me napolni z neustavljivo željo, da bi besedilo posvojila na odrskih deskah.
Gre za monodramo, za avtobiografsko izpoved, ki je tako zelo neposredna, iskrena in samoironična, da ne išče niti sočutja niti empatije, še več, celo cinična je do samopomilovanja: tako je, javkanje je zadnje, kar lahko pomaga. Razkrije nam svoje najhujše tegobe, bolezni, diagnoze in bolečine, niza jih druga za drugo neposredno, brez cenzure, tako ostro resnično, da v bralcu vzbuja nelagodje. A je to le ena od treh avtobiografij, ki jih je Simona Semenič združila v knjižnem prvencu Me slišiš? Občudujem moč in sposobnost pisateljice, da tako dosledno izstopi iz lastnega telesa in duše.
Vsekakor je imeti dostop do besedil različnih sodobnih dramatikov kar z domačega kavča pravo razkošje. Zato brskajte in stikajte za dramskimi teksti preko portala SiGledal. Prepričana sem, da bo vsak okus našel nekaj zase. Tisto, kar vam pa res zadiši, naj vas zapelje, da se sprehodite do knjigarne in tudi sami kupite še papirno različico.
Za nominacijo se zahvaljujem Tini Potočnik. Hvala Ti, da skrbiš za širjenje mojega obzorja, saj priznam, da se portalu doslej nisem posvečala. Štafeto predajam kolegu in sodelavcu Mateju Pucu, ki zna videti dramski tekst z najbolj presenetljive plati in nas razsvetliti s svojim izborom.
Povezava: Simona Semenič: Jaz, žrtev