Danes na TSD: Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!

Kdaj: sreda, 30. marec 2011 ob 20:00

Naslov Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! je sklepni verz himne SFR Jugoslavije Hej, Slovani, kot se glasi v srbskem, bosanskem, hrvaškem, črnogorskem in makedonskem jeziku, v slovenskem prevodu pa je bil nekoliko predrugačen (»[…] črna zemlja naj pogrezne / tega, kdor odpada«). Naslov tako določa tematski kontekst razpada nekdanje skupne države in vzpostavitve novih nacionalnih držav. Znotraj takšnega vsebinskega okvirja uprizoritev Oliverja Frljića, mnogokrat odmevnega, če že ne kontroverznega avtorja in režiserja – zaradi njegovih družbenokritičnih pogledov na vlogo gledališča in brezkompromisnega razkrivanja družbene realnosti – raziskuje gledališke mehanizme proizvajanja fikcije. Prvič zato, ker predstava ni nastala po vnaprejšnji predlogi, ampak besedilo in situacije gradi na izhodišču biografij, izkušenj in prepričanj igralcev, s čimer ti izpostavijo osebna stališča in jih podvržejo neusmiljenemu napadu soigralcev. In drugič z uprizarjanjem neštetih smrti, s čimer nastopajoči na odru ponavljajo nekaj, kar v resnici ni ponovljivo, ter tako problematizirajo samo gledališko reprezentacijo zunajgledališke stvarnosti. Predstava s preizpraševanjem odnosa med realnimi in fiktivnim skuša reflektirati laž gledališča in z dobro dozo poguma prestopa na področje iskrene in pristne drže ter tako vzpostavlja svoj družbeni modus odgovornosti. To pa terja tudi od gledalca. 

Vir: Programska knjižica 41. Tedna slovenske drame



Kritike:
S svojim terorjem nad občinstvom in neposrednim nagovarjanjem se gledališka predstava poigrava s performativnimi elementi. Še posebej performativno izpostavi igralčevo fenomenalno telo, ki je popolnoma razgaljeno in razstavljeno na odru dovolj časa, da znakovnost gledališkega telesa začenja bledeti in postane skoraj nemogoče  lik dekodirati kot semiotično telo. Pred nami stojijo individualna telesa s svojimi pomanjkljivostmi vred, zato jih začenjamo dojemati v njihovi svojskosti. Z goloto (odsotnostjo obleke) zbledi tudi njihova gledališka maska, ki je bistvena za dramsko osebo. Maska bi namreč lahko izbrisala njihovo individualnost in označila gledališki lik. Tako pred nami pravzaprav stojijo samo igralci, ki (še) niso liki – Primož Bezjak, Olga Grad, Uroš Kaurin, Boris Kos, Uroš Maček, Draga Potočnjak, Matej Recer in Dario Varga. Kot taki so v tej predstavi oropani ne le oblek in imena, ampak tudi dramskega besedila. Ni dvojnosti, ki je značilna za klasične predstave, v kateri dramske osebe izrekajo misli lika, ki ga predstavljajo, obenem pa še besede avtorja gledališkega besedila. Besede, ki jih izrekajo, so plod improvizacij njih samih kot realnih oseb, so njihova stališča, mnenja, njihove subjektivnosti. Več
(Katarina Koprivnikar: Razmazane gledališke maske, SiGledal, 21. oktober 2010)

Režiser Oliver Frljić
Dramaturga Borut Šeparovič in Tomaž Toporišič
Scenograf in kostumograf in izbor glasbe Oliver Frljić
Asistent režije (študijsko) in svetovalec za gib Matjaž Farič
Oblikovanje zvoka in tonsko vodstvo Silvo Zupančič
Oblikovanje luči Oliver Frljić, Tomaž Štrucl
Lučno vodstvo Tomaž Štrucl

Igrajo:
Primož Bezjak, Olga Grad, Uroš Kaurin, Boris Kos, Uroš Maček, Draga Potočnjak, Matej Recer, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl

Povezave:

• Fotogalerija na SiGledal
• Oliver Frljić v Repertoarju