Kdaj: ponedeljek, 28. marec ob 20. uri
Strniševa moraliteta Žabe išče odgovore, »ki bi pokazali, da vse skupaj vendarle ni samo to, kar vidimo«. Fizični svet, uprostorjen s poetičnim jezikom in večplastno simboliko, nenehno sega prek materialnega in uhaja v metafizično razsežnost. Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju sodijo med kultna dela slovenske dramatike; besedilo skozi preobrazbo reveža v bogataša spregovori tudi o filozofskih vprašanjih identitete, o obstoju duše, o cikličnosti večne, nikoli potešene želje ter o večnem vprašanju, kdo smo.
Lazar, reven poštar, sanja o bogastvu. V starodavni krčmi na robu Barja, iz katerega se oglaša žabje regljanje – v resnici glasovi izgubljenih človeških dušic –, sreča prijaznega in skrivnostnega Točaja – Hudiča, ki mu ponudi faustovsko kupčijo; v zameno za bogastvo hoče poštarjevo dušo oziroma njegov spomin. Ko se namesto starke v krčmi pojavi še prelepa mlada Evica, zapeljani Lazar klone in privoli v hudičevo ponudbo.
Uprizoritev, ki si gledalce sposodi za barjanske žabice ali izgubljene dušice, se poigrava z različno kombinatoriko materialnega bogastva/uboštva in duhovne polnosti/revščine. Z inovativnimi prijemi se izriše nova dimenzija Strniševe simbolike, ki odrsko dogajanje podvrže nenehnemu razkrivanju njegove fiktivnosti. Vprašanje, ki ostaja, je, kaj je v tej gostoti simbolnega realnega, prepojenega z metafiziko in razkazovanega kot fikcija, sploh res(nično).
Vir: Programska knjižica 41. Tedna slovenske drame
foto Črtomir Goznik
Kritike:
Pretkana struktura ptujske postavitve Žab s svojo perspektivično-iluzionistično scenografijo, na kateri se odvije teater absurda, uspe na inovativne načine priklicati večplastno strniševsko simboliko, medtem pa se skoraj na skrivaj tudi oddaljuje od nje tako, da vseskozi razkriva dogajanje kot fikcijsko. Ravno ta premik pa je tisti, ki razbija pretirano dramatičnost in moralizem, ki danes ne bi delovala več tako, kot sta v sedemdesetih. Več
(Pia Brezavšček, Živahno regljanje iz zamočvirjenega gledališča, SiGledal, 19. oktober 2010)
Režiser Jernej Lorenci
Dramaturg Krištof Dovjak
Kostumografka Belinda Radulović
Scenograf Branko Hojnik
Skladatelj Branko Rožman
Lektor Simon Šerbinek
Asistentka režije Yulia Roschina
Oblikovalec luči Simon Puhar
Igrajo
Igor Samobor – Točaj
Radko Polič - Rac – Lazar/Lazarus
Pia Zemljič – Evica
Povezave: