Kdaj: Četrtek, 24. marca, ob 20.00
Kje: v Creinativi v Kranju
Monodrama Misterij žene si naslov izposoja pri naslovu prve knjige Zofke Kveder, izdane v samozaložbi leta 1900 v Pragi. Zbirka črtic ene prvih slovenskih pisateljic in urednic se zaokroža okoli boleče razklanosti ženske med navezanostjo na moškega, biološko usojeno ji vlogo žene in matere ter željo po lastnem ustvarjalnem delovanju. Izrazito osebno podano doživljanje neuravnoteženega razmerja moči med spoloma in usode žensk, ki razkriva globel bolečine in osamljenosti, je v svojem uporu proti patriarhalno naravnani morali poželo ogromno kritik in obtožb. Avtorici so oporekali pretiran pesimizem in se obregovali ob nedoslednost boja ženske, ki se sicer hoče emancipirati, a ponoči vseeno sanja o moških. Le redki so poudarjali pomen študije ženskega vprašanja in cenili njen pogum pri razkrivanju temnih plati življenja. Eden redkih, ki je izrekel priznanje njeni pristnosti in individualnosti, kljub temu da je sicer zavračal žensko literaturo, v kateri avtorice stopajo po moški poti, je bil Ivan Cankar, ki je Zofkino zvestobo lastnemu ženskemu pogledu označil za njeno »tragično krivdo«.
Življenje Zofke Kveder v monodrami ni povzeto s pomočjo avtobiografskih podatkov, temveč prikazuje njeno stanje v trenutku, ko prejme novico o smrti najstarejše hčere Vladoše, kar predstavlja izhodiščno točko za vrednotenje in prevrednotenje njenega lastnega življenja, umetniškega, osebnega, družinskega in ljubezenskega.
Vir: Programska knjižica 41. Tedna slovenske drame
foto Janko Oven
***
Odlomek iz gledališkega lista:
Kot gimnazijka sem zvedela zanjo, kot študentka novinarstva sem postala fascinirana z njo. Z Zofko Kveder, eno prvih slovenskih publicistk in urednic, ki je pred sto leti pisala tako, da še danes ni preseženo: angažirano, inteligentno, pogumno, samosvoje, zavzemajoč se za emancipacijo žensk in drugačen položaj našega spola v družbi. Časopisa Edinost in Slovenka sta zame ostala zgled odlične obravnave ženskih tem in Zofka Kveder predhodnica poti, po kateri danes tako samoumevno stopamo. A ne smemo pozabiti, da je tudi zaradi Zofke in njenih tovarišic na poti ženskega osvobajanja naš korak varen.
Fascinacija z Zofko ima še eno razsežnost. Bolečo. Ko sem se mladenka v NUK zakopala v gradivo o njej, sem ostrmela in takrat ne razumela: kako je lahko izobražena, pametna in pismena ženska tako globoko nesrečna? Neizpolnjena. Tako trpeča kot neuslišana žena in ljubica, tako razbolena kot mati treh hčera in tako kruta do prve izmed njih… Kot človek tako tragična, da je naredila samomor.
foto Janko Oven
Občutljiva tkanina monodrame Tamare Doneva Misterij žene prepleta niti Zofkinega trpljenja v pretresljivo zgodbo, zaradi katere razumem, česar dekle nisem zmogla. Da bi ostal glas te zgodbe živ in bi mlade spodbujal k spraševanju o tem, kdo smo in kaj hočemo biti. Na osebni ravni, na ravni ženskih in moških zadev, na ravni bivanja. Zofka kot naša pred-hodnica še ni imela uhojene poti, ženske danes že vemo, kako in kam: Morda je ljubiti učiti se/hoje po tem svetu. Učiti se zrenja. (O.Paz).
Povezave: