Kdaj: Sreda, 23. marca, ob 20.00

Leta 1966 napisano delo Borisa Pahorja Nekropola je pretresljiva izpoved nekdanjega interniranca, ki se po mnogih letih vrne v nekdanje alzaško koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof in ob tem podoživlja pretekle dogodke. Ob spomine na taboriščno življenje sopostavlja intimna vprašanja in občutja, ki so se in se še vedno porajajo iz izkušnje nekdanjega taboriščnika. V celovitem poetično-filozofskem zamahu notranjega monologa se izhodiščna pripoved v poskusu razumevanja nedoumljivega središči okoli človečnosti, človeške vrednosti med dostojanstvom in ponižanjem, okoli krivde ob vprašanju, zakaj je preživel prav on, smrti, minljivosti in večnosti. Samotni, vase zazrti glas prikazuje napor izraziti neubesedljivo zaradi notranje nujnosti preživetja v skrajni točki razčlovečenja in soočenja z brezdanjim in brezsmiselnim trpljenjem.

Pahorjevo intenzivno in lirično monološko izpoved je njegov tržaški rojak Boris Kobal priredil in uprizoril kot štafetno palico spomina, ki ga je treba ohranjati in ga predajati mlajšim generacijam. Samotni sprehod Gospoda P prekinja skupina turistov, preko katere vstopa v dialog s sodobnim svetom in njegovo etično zavezanostjo. Iz skupine nemih obiskovalcev na koncu izstopi deklica, ki ji Gospod P podari knjigo, in tako s simbolno gesto nakaže predajo spomina in še kako potreben sporazum med preteklostjo in sedanjostjo.

Vir: Programska knjižica 41. Tedna slovenske drame

Povezave:

• Fotogalerija na SiGledal
• Boris Kobal na Wikiju
• Boris Kobal v Repertoarju