Na začetku najlepša hvala za nominacijo Kristianu Koželju, enemu izmed bistvenih soustvarjalcev celjskega kulturnega življa.
Simona Semenič me s svojo neprisiljeno neposrednostjo vsakič osupne. Zdi se mi, da lahko brezkompromisnost zlahka deluje agresivno in me kot gledalko napada. Pri njej nikoli. Kvečjemu naredi njeno pisanje tako živo in verjetno prav zato tudi tako neskončno duhovito. Ob branju njene trilogije Me slišiš? se mi je zgodila hecna reč. Kljub temu da je tako izrazito avtobiografska, je v nekem trenutku njena osebna zgodba postala univerzalna. Naenkrat je nisem brala kot Simonino samodoživljanje, ampak je postala zgodba vseh nas, ki se pač na različne načine bojujemo s sabo in svetom. In se pri tem do solz (dobesedno!) krohotamo ob njenem noro dobrem občutku za podrobnosti. Tako da, ja, v branje predlagam ves Simonin opus.
Nominiram pa zmagovalko celjskega Zasljemimo čudovitega glasu – Nežo Prah Seničar in svojega ljubega in duhovitega sodelavca Blaža Dolenca.
Povezave:
- Simona Semenič: 24ur
- Simona Semenič: 5fantkov.si
- Simona Semenič: Jaz, žrtev
- Simona Semenič: Ljubi Vili
- Simona Semenič: medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti
- Simona Semenič: mi, evropski mrliči
- Simona Semenič: Nisi pozabila, samo ne spomniš se več
- Simona Semenič: Nogavice
- Simona Semenič: sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije
- Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset
- Simona Semenič: to jabolko, zlato
- Simona Semenič: Ubij me nežno
- Simona Semenič: vsega je kriv boško buha
- Simona Semenič: zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z. i. znašli v oblačku tobačnega dima