Mesto žensk

27. mednarodni festival sodobnih umetnosti

Izredne razmere, v katerih smo se globalno znašli zaradi pandemije, lokalno pa zaradi njenega časovnega sovpadanja z avtoritarno (straho)vlado, so nas opomnile, da smo ljudje izjemno ranljiva, a tudi družabna in solidarna bitja, zato je 27. festival Mesto žensk namenjen predvsem druženju: krepitvi družbenih vezi s pomočjo skupnostno naravnanih umetniških projektov.

Izkoriščanje pandemije za uvajanje novih oblik nadzora in »starih tradicij« (slednje so pogosto izmišljene in nič starejše od njihovih zagovornikov) je dalo vedeti, da moramo še naprej gojiti kolektivni spomin na delo, boje in sanje prednic – tudi zato, ker so, kot pravi Svetlana Slapšak, vse to že videle. Program tako vsebuje več dogodkov, ki umetniško ali znanstveno raziskujejo zgodovino žensk in ustvarjajo nesnovna obeležja, ob katerih se jih lahko spominjamo.

Govorjenje o tej in oni normalnosti v času pandemije, ki je zgolj poglobila obstoječe neenakosti, je usmerilo pozornost tudi k samoumevnostim, ki prikrivajo številne družbene težave, trenja in protislovne zahteve. Kot delavke v kulturi je dobro poznati razpetost med zahtevo po storilnosti, učinkovitosti, discipliniranosti in prilagodljivosti na eni strani ter zahtevo po ustvarjalno-podjetniški razigranosti, radovednosti, trmi, izvirnosti in učenosti na drugi. Občutiti je tudi prepad med (zaenkrat še) pravno zagotovljeno enakostjo in dejansko neenakostjo spolov. In ker se s tovrstnimi protislovji, a tudi spolnimi stereotipi in predsodki srečujejo že šolarke in šolarji, je del programa posvečen prikritemu kurikulumu oziroma vsakdanji šolski rutini, ki jih uči nekaj drugega kot učni načrti in učbeniki.  Odgovor na vprašanje, kakšno družbo si želimo, je tesno prepleten z odgovorom na vprašanje, kakšno šolo si želimo.

Pa je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. edicije festivala Mesto žensk lahko ugotovite, da nimamo izbire: mora biti drugačna. Je lahko drugačna Ljubljana? Lahko se potrudite, da bo med festivalom vsaj začasno postala prizorišče trajnega upanja: odporna na pritiske ter odprta za drzno, kritično in angažirano umetnost, ki se ne pusti izmeriti in uokviriti.

- ekipa Mesta žensk