Mesto žensk

17. Mednarodni festival sodobnih umetnosti s tematskim vodilom - Abrakadabra!

Beseda abrakadabra velja za magično besedo. Ko prihaja iz ust čarovnice ali čarovnika, postane magična formula za neverjetne spremembe in preobrazbe; lahko začara, odčara, uroči, ozdravi neozdravljive bolezni, prinese srečo, spremeni lepega princa v žabo, staro čarovnico v prekrasno zapeljivo dekle, kačo v lepo nevesto, bogato kraljestvo v brezupno pogorišče civilizacije. Ali obratno. Ima moč nad resničnostjo, je zunaj logike in racionalnega, torej v svetu imaginarnega, ki ga krojijo domišljija, sanje, verjetja ... Nas je pesimistična resničnost oropala upanja v boljši svet, v lepšo prihodnost, ki jo nekje v skriti globini sanja vsak posameznik?

Zaradi političnega in ekonomskega kolapsa, ki grozi vsak dan, ko odpremo oči in se zazremo v svet, postaja najlepši kotiček človeške zavesti, v katerem rastejo utopije, ideje, želje po pravičnem, lepem, magičnem, drugačnem, vse bolj oddaljen. Temelje zahodne civilizacije je močno načela vrsta hitrih sprememb, ki drvijo v neznano in ob premišljevanju o lastni prihodnosti in usodi vzbujajo kolektivni strah in vznemirjenje. Medijsko pogojena resničnost še bolj poglablja vsesplošni problem izgube smeri, občutka negotovosti in izrinjenosti. Ko umetnik Guillermo Gómez-Peña v predavanju Art and Life, Life and Art izjavi, da so politiki ugrabili našo domišljijo in jo nadomestili s strahom, s strupeno puščico zadane sprožilec, ki požene mehanizem soočanja z neprijetnimi vprašanji in občutki, ki niso zgolj individualni, ampak kolektivni. Evtanazijo domišljije je opaziti tudi pri različnih strokovnjakih, ki v medijih ponujajo vizije in odgovore na vprašanja, kaj nas – glede na trenutno družbeno-politično in ekonomsko stanje lokalne ali globalne skupnosti – čaka v bližnji prihodnosti. Strokovnjaki, ki vse prevečkrat nimajo odgovora, nas po odgovor »napotijo« k  jasnovidcem ali podobnim alternativnim diplomatom.

V tem apokaliptičnem času, ko so napovedi o koncu sveta ali koncu sistema kakršnega poznamo, vse bolj prisotne, smo se lotili teme »abrakadabra«, da bi skozi različne umetniške projekte in discipline preizprašali konstrukte družbeno-političnih in individualnih transformacij. Ni nas zanimalo potapljanje v transcendentalno, temveč odnos med hitro spreminjajočo se sodobnostjo ter konstrukcijo novih mehanizmov in pozicij v družbi in pri posamezniku. Zanimali sta nas mističnost in magičnost kot svojevrstna kritika pesimističnega stanja stvari.

Program je kot vsako leto transdisciplinaren; vključuje umetnice in umetnike različnih generacij s projekti, ki imajo močno eksperimentalno noto, zanima jih hibridnost žanrov, participatornost ... Kulturni mozaik dogodkov smo si prizadevali dopolniti s praksami in umetniki, ki jih na sporedih kulturnih dogajanj pri nas ne najdemo prav pogosto, in ponuditi ščepec drugačnosti.

Letošnja novost je rezidenčni program, ki ga organiziramo v sodelovanju s Kulturnim centrom Tobačna 001, v okviru katerega gostimo poljsko-nemško umetnico Justyno Koeke. Na festivalu bo predstavila tri projekte – nenavadne, vendar duhovite umetniške akcije s specifično estetiko, ki črpajo navdih v nenavadnem pravljičnem svetu.

Druga novost je pofestivalski dogodek, in sicer koprodukcijska razstava Murder, my sweet domačih avtoric Mete Grgurevič in Urše Vidic, ki sta v ambientalni instalaciji v Galeriji Vžigalica obudili junakinje noir filmov. Razstava NadaLandija v prostorih Slovenske kinoteke bo ponudila dokumentarne posnetke najbolj čudesnih prebivalk Mesta žensk zadnjih desetih let, ki jih je v objektiv ujela naša častna meščanka in fotografinja Nada Žgank. Osrednjo razstavo z naslovom Urok je koncipiral in soustvaril kustos in programski sodelavec festivala Predrag Pajdić. Gre za skupinsko mednarodno razstavo štirinajstih umetnic, ki bo ponudila magične formule, skrivnostne rituale, nenavadne transformacije, razkritja in razmišljanja o prihodnosti, preteklosti in sedanjosti. Izbral je umetnice, ki poskušajo s svojim delom razumeti, izkusiti in vplivati na svet z magijo, skrivnostno umetnostjo spreminjanja resničnosti, bodisi z uporabo nadnaravnih moči ali z znanjem okultnih zakonitosti, ki so uradni znanosti neznane.

Ob razstavi smo pripravili bogat in raznovrsten program performansov. Irska umetnica Áine Phillips bo v parku Tabor s trajajočimi performansi ustvarila čaroben gozd skrivnostnih deklet, Miwa Matreyek pa se bo s telesom potopila v domišljijski ocean pravljične animacije.
 
Dasniya Sommer v svoji ekstravagantni enačbi Ma√15' {idiosinkrazija}| sin x= ly-fx²¯ na nenavaden način združuje tradicionalno japonsko prakso zvezovanja z vrvjo (bondage) in elemente klasičnega baleta. Bolj angažirane tematike odpira Sandra Sterle s multimedijskim performansom, ko v podobi Device Marije opozarja na posebne relacije med verskimi ikonami in akumulacijo kapitala v državah tranzicije. Mehiška performerka Violeta Luna radikalno odpira diskurz smrti, ki ga v njeni domovini sejejo mračni ustroji moči v imenu varnosti.

Heather Cassils, umetnica in bodybuilderka, je navdih za fizično zahteven performans našla v mitološkem junaku Tereziasu iz Teb, ki se je za sedem let preobrazil v žensko. S toploto lastnega telesa bo talila neoklasicistični ledeni torzo in uprizorila preobrazbo spola.

Program scenskih umetnosti ponuja peščico zanimivih projektov. Hrvaška koreografinja Nataša Mihoci v svojem avtorskem prvencu Nihče ni nedolžen preizprašuje vlogo medijev in popularne kulture v procesu prezgodnje seksualizacije dekliških teles, hkrati pa opozarja na radikalno krajšanje otroške dobe in nedolžnosti. Liz Aggiss, odpadniška umetnica, že trideset let ustvarja kot koreografinja in plesalka; zaljubljena v groteskni ples in varietejsko gledališče postavi v ospredje svoje zrelo, pomenopavzno telo in razkazuje taktike preživetja na odru. Vprašanja vloge telesa na odru – interakcije gibajočega telesa v interaktivnem virtualnem prostoru – se prav tako loteva predstava Avatar španske skupine Erre que erre. Znamenita in radikalna La Pocha Nostra, interdisciplinarni umetniški kolektiv iz San Francisca, je za Mesto žensk ustvaril novo avanturo z naslovom La Pocha Remix: Psiho-magične akcije za narobe svet. Gre za zmes eksperimentalnega gledališča, plesa, ritualnega performansa, šamanizma in aktivizma z vrsto »telesnih transformacij«, vključno s klasičnimi performansi in novostmi LPN, ki se loteva in skuša razumeti trenutno kulturo skrajnodesničarske izolacije, ksenofobije in nasilja organiziranega kriminala. Lahko se udeležite delavnice pod mentorstvom Guillerma Gómez-Peñe, Violete Lune in Erice Mott, ki bodo z vami delili svoje eklektične performativne tehnike, vas izzivali, da razvijete hibridne osebnosti, podobe in ritualne strukture, ki temeljijo na vaših lastnih kompleksnih identitetah, osebni estetiki in političnih vprašanjih.

Z Zavodom Emanat smo pripravili še eno delavnico, in sicer delavnico kabaretnega performansa pod vodstvom performerke Marise Carnesky in glasbenika Raspa Thorneja. Vaše gledališke zamisli in točke kratkega kabareta ali fizičnega gledališča lahko postanejo del zaključnega performansa.

Na področju glasbe vam ponujamo tri glasbene poslastice. Prva je Iva Bittová, čarovnica na violini s sanjskim glasom, ki ob spremljavi dolgoletnega sodelavca, kitarista Vladimírja Václaveka, ustvarja magične zvočne pokrajine. Druga je Chinawoman, nova zvezda svetovne alternativne glasbene scene, Kanadčanka z eksotičnim ruskim akcentom in izvajalka sentimentalnih melodij s pridihom temačnega glamurja. In na koncu še Soap&Skin, eksperimentalni glasbeni projekt mlade avstrijske glasbenice Anje Plaschg, ki jo je že po nekaj koncertih kritiška javnost razglasila za »Wunderkind«. Njene skladbe in glas prihajata iz temačne plati človeške duše. Glas, ki prihaja z roba prepada ...

Festivalski filmski program ponuja več različnih programskih segmentov. Naj opozorimo na retrospektivo velike dame francoske kinematografije, Marguerite Duras, poglede arabskih režiserk, ki so se znašle v areni »arabske pomladi« in prinesle politično aktualne zgodbe iz Libanona, Palestine, Egipta, Iraka in Tunizije, in zgodbo poljske režiserke Dorote Kędzierzawske o treh malih brezdomcih, ki iščejo svoje mesto pod soncem v »obljubljeni deželi«.

In to še ni vse! Za vas smo pripravili še nekaj projektov in majhnih presenečenj. Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite v odkrivanju čudežnega Mesta žensk!

(Mara Vujić, programska vodja 17. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk)