Mesto žensk

30. mednarodni festival sodobnih umetnosti

Mnoge_i med vami, ki ste in še vedno spremljate razvoj festivala in društva, morda ni potrebno opominjati na našo skupno zgodovino. A to, da smo dosegle trideseto obletnico, pomeni, da festival obstaja dovolj dolgo, da je postal referenčna točka za del našega občinstva, ki leta 1995, ko je bombastično nastopila prva izdaja festivala, sploh še ni bil rojen. Zato naj vseeno na kratko povzamemo, da je bil festival Mesto žensk prvič ustanovljen takoj po razpadu Jugoslavije kot interdisciplinarni festival, osredotočen na gledališče, glasbo, film in vizualne umetnosti. Ustanovitev festivala je bila sprva usmerjena na umetniško produkcijo žensk. Pobudo za festival je takrat dal Urad za žensko politiko v Sloveniji, v času t. i. prehoda iz državnega socializma, ko je nova država zaznala upad udeležbe žensk v politiki in ko smo doživeli_e splošno retradicionalizacijo spolnih vlog. Festival se je od svoje ustanovitve spreminjal in že vrsto let skrbi za promocijo in razvoj umetniške in teoretske produkcije žensk ter spolno nekonformnih oseb, umetnikov_ic ter raziskovalk_cev, in/ali feminističnih umetniških praks ter diskurzov. Kot je povedala Uršula Cetinski, prva direktorica festivala, je bil festival Mesto žensk zasnovan kot enkraten dogodek, ki pa je kmalu postal eden najstarejših letnih festivalov te vrste, ne le v Sloveniji, temveč tudi na mednarodni ravni. Kakšna izguba bi bila, če bi se res končal kot enkraten dogodek. Na srečo si danes mnogi ljudje v Ljubljani in njeni obiskovalci_ke zgodnji oktober označijo v svojih koledarjih kot čas za obisk festivala.

Mesto žensk je pionirska organizacija in pomembna prelomnica za razmišljanje o feminističnih umetniških, kuratorskih in kritičnih praksah na mednarodni ravni, hkrati pa je pomemben akter na živahni umetniški in feministični sceni v Ljubljani, Sloveniji in tujini. Festival in društvo, ki je bilo ustanovljeno leto pozneje, sta skozi leta predstavila številne, včasih nasprotujoče si, pozicije o feministični umetnosti in misli ter spodbudila pomembne pogovore, ki so oblikovali tako organizacijo kot umetniško in feministično skupnost v Ljubljani in širše. Vzpostavitev nasprotujočih si pogledov na vprašanja, ki jih je uvedlo Mesto žensk, je skozi leta spodbudilo nastanek številnih sestrskih organizacij in pobud, ki so ustvarile živahno okolje, kjer so razprave in izmenjave vrednot nekaj običajnega. To bogato okolje danes predstavlja vir za Mesto žensk, kjer se uči, razvija in uspeva.

Razvoj festivala skozi leta ne bi bil mogoč brez sestrskih odnosov številnih ljudi, ki so sodelovali, zasnovali, organizirali in spremljali festivalske izdaje. Prav zaradi teh odnosov, ki temeljijo na solidarnosti, razumevanju razlik in podpori, danes s ponosom praznujemo 30. obletnico festivala Mesto žensk. Posvečena je vsem tistim, ki so vložili_e svoj čas in energijo v razvoj festivala in društva, pa tudi tistim, ki so nas podpirali_e in spremljali_e naše delo. Izjemno smo hvaležni_e tudi vsem tistim, ki so se za enakost spolov v vseh teh letih borili_e na drugih področjih, medtem ko je naš festival deloval predvsem na področju kulture. Zato letošnja festivalska izdaja odpira temo SESTRSTVA, ki presega razlike in omogoča združitev mnogih žensk, spolno nekonformnih oseb in naših podpornikov_ic. Zavedajoč se nevarnosti sledenja univerzalističnim konceptom, kot bi jih lahko razlagali v okviru sestrstva, potrjujemo razumevanje tega koncepta kot fluidne in prilagodljive prakse, ki ne briše razlik v socialno-ekonomskem, etničnem, “rasnem", spolnem in drugih ozadjih, zapisanih v izkušnjah mnogih žensk in spolno nekonformnih oseb.

Društvo Mesto žensk na sestrstvo ne gleda kot na formulacijo enotnosti in enakosti, ki teži k totalitarni vključitvi vseh žensk pod skupno kategorijo ženske, temveč kot na notranje nasprotujoč si pojem, katerega del so tudi konflikti, razlike in raznolikosti. Na Mestu žensk s svojim umetniškim programom opominjamo na rasizem, razredne razlike, različne telesne zmožnosti, spolno usmerjenost ali identiteto, starost, nacionalnost in globlani kontekst, ter smo tako kritične do ideje sestrstva kot formulacije, ki ignorira kompleksnost družbene realnosti in sestrstvo razume kot univerzalen pojem. Če hočemo govoriti o feminističnemu gibanju in sestrstvu, moramo govoriti tudi o nestrinjanih. Letos zato skušamo ponovno prevprašati in preformulirati pomen sestrstva in poudariti, da je festival vedno bil in bo ostal prostor za deljenje izkušenj, znanj, različnih pogledov, prostor dialoga in nasprotij.

Ekipa Mesta žensk

***

Programsko vodstvo in razstavni program: Iva Kovač
Predsednica UO: Urška Jež
Selektorica filmskega programa in izobraževalnih vsebin: Sara Šabec
Selektorica glasbenega programa: Brigita Gračner
Selektorica uprizoritvenega programa: Ana Lorger
Izvršna produkcija: Eva Prodan
Produkcija in organizacija: Asiana Avici Jurca, Gala Jarc, Milica Kravić Aksamit, Petra Godeša, Urška Jež, Urška Savič
Administracija in finance: Mišel Miheljak
Odnosi z javnostmi in promocija: Katja Lenarčič
Ostale selektorice: Ana Šturm, Andrej Jaklič, Anja Banko, Ida Hiršenfelder, Iztok Kovač, Koen Van Daele, Petra Meterc, Špela Trošt
Vodstva za šole: Urška Savič
Celostna podoba festivala: Lina Rica, Urška Alič
Festivalski videi: Lina Rica
Foto dokumentacija: Asiana Jurca Avci, Nada Žgank
Video dokumentacija: Tina Šulc Resnik, Urša Bonelli Potokar
Spletno uredništvo: Katja Lenarčič
Računalniška in spletna podpora: Peter Ambrož
Tehnični direktor: Martin Lovšin in Ajda Koloini
Tehnična ekipa: Andrej Petrovčič, Bert Prelec, Borut Cajnko, Duško Pušica, Igor Remeta, Jernej Rogel, Klemen Švikart, Martin Lovšin, Matjaž Bajec, Miha Zupan, Žan Rantaša
Prostovoljke: Ana Kregar, Ana Matkovič, Anca Stančič, Lana Krmelj, Maja Peharc, Manica Petrič, Majda Lekše, Metka Zorz Buric, Saša Poje, Simon Macuh, Valentina Ferfolja, Zala Simčič
Urednica spletnih vsebin: Ana Lorger; angleški in slovenski prevodi, jezikovni pregled: Ana Lorger, Nika Gradišek, Vanja Gajić, Tina Toličič; slovenski jezikovni pregled: Aleš Belšak

Posebna zahvala Svetlani Slapšak, častni predsednici društva
Zahvale: Francoski inštitut v Sloveniji, ŠD Partizan Vič, MG+MSUM, Katja Kobolt, Manca Renko, Marko‘Mare’ Bulc, Nina Hudej, Uroš Korenčan, Urška Jurman in ekipe vseh festivalskih prizorišč

Hvala tudi vsem sodelujočim, festivalskim partnerkam, koproducentkam, pokroviteljem, podpornicam in vsem, ki ste pomagale pri nastajanju letošnje edicije.