Mesto žensk

29. mednarodni festival sodobnih umetnosti

Zgodovinsko gledano je bil velik del feminističnega organiziranja in dejavnosti, ki so jih izvajale ženske*, usmerjen k miru in proti zatiranju. Na regionalni ravni so Ženske v črnem, pacifistična feministična organizacija, ki je nastala v Srbiji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vzpostavile mreže z drugimi feminističnimi organizatorkami iz nekdanje Jugoslavije in se povezale proti vojni. Ženske so sprožile tako mirne kot oborožene boje vse od Ruske revolucije do političnih protestov v Iranu, umetniške prakse pa so številne od teh bojev spremljale, problematizirale in izražale svoja stališča. 

Program 29. festivala Mesto žensk je del širše teme, ki jo obravnavamo v društvu Mesto žensk. Osredotoča se na reprezentacijo žensk v preteklosti in sedanjosti ter na družbena gibanja, katerih del so bile ali pa so jih inicirale ženske. Patriarhalna kultura je namreč iz zgodovine izvzela ženske, razen tistih, ki so bile tudi same del ustroja moči. Upor se ne dogaja sam od sebe. Družbena gibanja sooblikujejo družbo in aktivne ter angažirane ženske so ključen faktor za ustvarjanje bolj enakopravne in solidarne družbe.

Na letošnji festivalski program uvrščene uprizoritve in razstavi v Galeriji Škuc in Mali galeriji Banke Slovenija, ki ju kurira Iva Kovač, filmske projekcije po izboru Sare Šabec, ter diskurzivni dogodki in delavnice, ki bodo potekali cel mesec oktober, se osredotočajo na praznovanje ženskega upora in iskanje besednjaka ter praks za njegovo nadaljevanje. Seveda pa bo festivalski program obogaten tudi z glasbo po izbiri Brigite Gračner. 

V Galeriji Škuc si boste na razstavi Arheologija upora lahko ogledale skupinsko razstavo umetnic ter raziskovalk, ki tematizirajo, raziskujejo, odkrivajo in zgodovinijo ženski upor: Hristina Ivanoska se v Manjkajočem dokumentu osredotoča na oblike, pripovedi in estetiko uporniških strategij ter političnih akcij žensk v Makedoniji, Barbara Blasin v Razširimo ženski svet! tematizira publikacije feminističnih organizacij od sredine tridesetih let 20. stoletja do zgodnjih let povojnega časa. Mónica de Miranda v filmu Pot do zvezd sledi nekdanji borki za osvoboditev Angole, v trodelni video instalaciji Alžirski roman Katie Kameli pa se potopimo v zgodovino Alžirije. Video Alicie Grullón pa obravnava migrantsko krizo na meji med ZDA in Mehiko. Še pred festivalom se boste lahko udeležile zvočnega skupnostnega nočnega sprehoda po Ljubljani, ponovitev pa bo tudi v galeriji Škuc, kjer si boste lahko ogledale še skupinsko razstavo kolektiva SIDE z naslovom Dekodiranje odpornosti. V njej bodo v Sloveniji delujoče umetnice Samar Zughool, Behnaz Aliesfahanipour, Safa Saad in Sammar Al Kerawe predstavile rezultate svojega performativnega rituala čiščenja čevljev mimoidočih po Sloveniji. V Mali galeriji bo Zuzanna Hertzberg z delom Mechitza. Individualni in kolektivni upor žensk med holokavstvom v ospredje postavila individualni in kolektivni upor judovskih žensk, ki je bil v zgodovini potisnjen na rob. 

Gledališke predstave bodo izražale upor prekariziranih umetnic na humoren, glasbeni in kritični način, kar najbolj izrazito predstavlja nova produkcija Maje Dekleva Lapajne in Alenke Marinič Na tleh. Prav tako o zgodovini feminističnega boja skozi prizmo medgeneracijskosti premišljujejo soustvarjalci nove skupnostne produkcije v režiji Vite Osojnike in Brine Klampfer Nihče več ne žvižga, ki je nastala v okviru projekta Uprizarjati spol - Ples v tvojih čevljih. V okviru slednjega si bo mogoče ogledati tudi dve mednarodni plesni predstavi italijanskih in nizozemskih partnerjev, to sta gibalni performans Ostanki, kar puščamo za sabo (Residu(e), what we leave behind) Nikite Maheshwary iz Tilburga in Gneča teles (Crowded bodies), kjer se koreograf Daniele Ninarello in bolonjska skupnost ukvarjajo z napetostjo med individualnim in kolektivnim, z dinamiko mirujočih in gibajočih se teles. V gledališki program se vmeščata še dve novi koprodukciji “this is my truth, tell me yours” Jasne Jasne Žmak, v kateri se hrvaška umetnica sprašuje o smislu umetniške produkcije v dobi divjega kapitalizma ter Spolna vzgoja II Tjaše Črnigoj, v kateri bo režiserka združila vse že nastale dele v celodnevno predavanje-performans o ženskem užitku, seksualnosti in zgodovini reproduktivnih pravic.  Na odru si boste lahko ogledale še dve mednarodni gostovanji, Atlas da Boca Gaje de Medeiros in Svet brez žensk (Svet bez žena) Olge Dimitrijević in Maje Pelević. 

Na filmska platna prihajajo filmi slovenskih in mednarodnih režiserk, to so Engeli Borberg s filmom Gabi med 8. in 13. letom, ki se ukvarja s prevpraševanjem družbenega spola odraščajoče osebe, Vrata Sanj Negin Ahmadi, ki prikazuje kurdsko žensko organiziranje na vojnem območju Rožave, Klondike, film, umeščen na območje Donbasa, kjer se osebna družinska zgodba prepleta s političnim ozadjem. Ogledali si boste lahko tudi dve premierni projekciji, to je film Telo Petre Seliškar, ki prepleta žensko telo, bolezen in prijateljstvo, ter Obzornik 242: Sončne železnice pruge Nike Autor, v katerem avtorica raziskuje delovne akcije socialistične Jugoslavije. Zgodovino boja za reproduktivne pravice pa se bo dotaknil film Agnés Varda, Ena poje, druga ne (L une’chante l”autre pas). Po projekcijah ste vabljeni tudi na okrogle mize in pogovore z gostujočimi režiserkami. 

Glasbeni program festivala, zajema nabor zvočno svojstvenih domačih in tujih ustvarjalk, ki se znotraj individualnih žanrskih struj vsaka na svoj način konceptualno posveča muziciranju ter se na edinstven miren a hkrati udaren način upira predpisanim normam. A ne zgolj v smislu žensk napram moškim v ustvarjanju trših elektronskih ritmov in DJanja, ki so v bili dolgo v domeni moških predstavnikov ali pa so bili ti preferirani (Grrrls DJ Crew), temveč tudi v neizprosnih rimoklepaških in sodobnih trap zvokih (Sajsi MC), v interverniranju in svojevrstnem poustvarjanju in spreminjanju tradicionalnih godb in povezovanje slednjega s sodobnimi zvoki (Krista Papista), preko humornosti, grotesknosti in performativnosti v glasbi (Ingver in Gverilke) ter ustvarjanju presenetljivega all-female miksa indie-fuzza in temnega punka (The Klittens). Program posledično vključuje in daje priložnost domačemu triu, ki počasi pronica iz podtalja (Ingver in Gverilke). Kar se tiče tujih izvajalk pa vključuje tako mednarodno prepoznavne izvajalke kot tudi premierne predstavitve vzhajajočih talentov, o katerih se tudi pri nas že počasi šušlja in si zaslužijo žive izvedbe pred slovensko publiko. 

Po festivalu ne spreglejte še projekcijo kratkih filmov ženskih režiser iz Bosne in Hercegovine (Skozi filmski objektiv: ženske o ženskah) ter obrazstavnega programa Arheologija upora: popravek za prihodnost, znotraj katerega bo predstavljena okrogla mize Antifašistična fronta žensk, njene revije in njihov prispevek k ženski emancipaciji, ter delavnica decentraliziranega primerjalnega in kontekstualne feminističnega branja (Besedila in konteksti decentralizirane zgodovine ženskega in feminističnega upora). Novembra sledi še strokovni posvet Skrb za (so)človeka: duševno zdravje predagoginj in pedagogov ter mladih. 

Programsko vodstvo, vizualni in uprizoritveni program: Iva Kovač
Predsednica UO: Urška Jež
Selektorica filmskega programa in izobraževalnih vsebin: Sara Šabec
Selektorica glasbenega programa: Brigita Gračner
Svetovalka za uprizoritveni program: Ana Lorger
Izvršna produkcija: Barbara Zonta
Produkcija in organizacija: Urška Jež, Aliaksandra Ihnatovich, Milica Kravić Aksamit, Eva Prodan
Administracija in finance: Mišel Miheljak
Odnosi z javnostmi in promocija: Katja Lenarčič
Ostale selektorice: Irena Pivka, Alja Lobnik, Iztok Kovač, Karl Cogard, Koen Van Daele, Barbara Kelbl, Petra Slatinšek, Varja Močnik, Anja Banko, Ana Šturm
Vodstva za šole: Nevena Aleksovski, Urška Savič
Celostna podoba festivala: Urška Alič, Nevena Aleksovski
Festivalski videi: Teja Miholič
Foto dokumentacija: Nada Žgank
Video dokumentacija: Tina Šulc Resnik; Urša Bonelli Potokar
Spletno uredništvo: Katja Lenarčič
Računalniška in spletna podpora: Peter Ambrož
Tehnični direktor: Martin Lovšin
Tehnična ekipa: Matjaž Bajec, Borut Cajnko, Andrej Petrovčič, Bert Prelec, Duško Pušica, Žan Rantaša, Jernej Rogel, Igor Remeta, Klemen Švikart, Miha Zupan
Prostovoljke: Lucija Borak, Nuša Komplet, Hana Obreza, Maja Peharc, Urška Kleindienst, Nika Tomažič
Urednica spletnih vsebin: Ana Lorger
Angleški in slovenski prevod, jezikovni pregled: Špela Bibič, Lenča Ambrožič, Bojana Jovićević, Jedrt Maležič; slovenski jezikovni pregled: Lara Jerkovič
Posebna zahvala: Svetlani Slapšak, častni predsednici društva
Zahvale: Veleposlaništvu Brazilije v Sloveniji, Francoskemu inštitutu v Sloveniji, Tei Hvala, ekipi vseh festivalskih prizorišč.

Hvala sodelujočim, festivalskim partnerkam, koproducentkam, podpornicam in vsem, ki ste pomagali pri nastajanju letošnje edicije.