Predstava VENERA: med ujetostjo in letenjem temelji na Botticellijevi sliki Rojstvo Venere, ki prikazuje trenutek njenega vznika iz morske pene. Rojstvo Venere se zgodi kot rez, ki razloči nebo in zemljo in tako ustvari vmesni prostor, v katerem stvarstvo nenehno postaja. Brez reza namreč ni ne pogleda ne stvarjenja. Le inercija.
Slika je izhodišče za nastanek besedila in plesnega materiala, ki vsak na svoj način odpirata njena različna možna branja in pomenjenja. Predstava sočasno postavlja dva svetova, ki sta hkrati prisotna. Svet sanjskih podob nenehno prekinja tu in zdaj telesa, ga naseljuje, izziva in preoblikuje. Razprta vmesnost je prostor brezmejne ustvarjalnosti, iz katere izhaja mnoštvo oblik in njihovih variacij. Iz teh nastaja vizualna pesem v času, ki nas naslavlja z vprašanji telesa in izkustva, odnosa do drugega, pogleda in odgovornosti, želje kot gonilne sile stvarstva, in našega prisostvovanja v nenehnem postajanju, ki ga uteleša narava. Gledališke podobe nas vabijo k motrenju nenehnega porajanja v prostor in čas, ustvarjalne imaginacije in lepote ustvarjenega.
’VENERA: med ujetostjo in letenjem je odrska kontemplacija odnosa med podobo, telesom in sanjami. Predstava, katere naslov se nanaša na istoimensko sliko renesančnega umetnika Sandra Boticellija, je raziskovanje načina, kako skozi nizanje podob prodremo onkraj podobe, v bolj neposredno izkušnjo življenja in narave v njenem nenehnem postajanju. Preplet podob, poezije pisane iz sanj in glasbe razgrinjajo več med seboj prepletenih tem kot so afirmacija telesa in izkustva, odnos do drugega, pogled in odgovornost, želja kot gonilna sila stvarstva, in naše prisostvovanje v nenehnem postajanju, ki ga uteleša narava.’ - Mala Kline
Na odru je Malino živo in posneto telo oziroma več njih; projekcije na koprenasti površini na vizualni ravni vzpostavljajo plasti podob in se igrajo s sencami, (ne)vidnostjo, z multipliciranjem, razstavljanjem in sestavljanjem podobe ter tako na oder prinašajo svet sanjskih podob. - Nika Arhar
For a moment, you find the essence in the goddess’s loving gaze… Mala Kline creates aesthetic poetry, through which she blurs the boundaries between dream and physical, between image and presence, between spirit and nature.’ - Lara Lovrič
