Festival Borštnikovo srečanje

Povezava: Obrazložitve nagrad strokovne žirije 61. Festivala Borštnikovo srečanje

Zaključno poročilo strokovne žirije

Ogled tekmovalnega programa 61. Festivala Borštnikovo srečanje potrjuje, da je slovensko gledališče vitalen in družbeno odziven prostor. Gre za gledališče, ki se aktivno vpenja v aktualne slovenske in svetovne polemike, jih preizprašuje, analizira, problematizira, vrednoti ter se do njih jasno opredeljuje. Kadar je pri tem uspešno, vzpostavlja potencial javnega dialoga, ki ga v sodobni družbi izgubljamo z nepredstavljivo hitrostjo.

Izbrane uprizoritve pričajo tudi o vse večji zavesti ustvarjalk in ustvarjalcev o skupnostih, ki jih nagovarjajo. Predstave praviloma izhajajo iz jasno prepoznavnih družbenih, generacijskih, lokalnih ali interesnih kontekstov, pri čemer ne izgubljajo ambicije po širšem umetniškem in družbenem nagovoru. Prevladujoči ustvarjalni princip tekmovalnega programa je snovalno gledališče. Posebej je izstopal dokumentaristični pristop, saj vrsta uprizoritev izhaja iz raziskovanja konkretnih družbenih in mikrodružbenih okolij. Predstave se posvečajo političnim, ekonomskim, okoljskim in družinskim razmerjem ter pogosto nastajajo na podlagi obsežnih raziskovalnih procesov. Obravnavajo svetovne in lokalne pojave, vidne in spregledane katastrofe, humanitarne in ekološke krize, genocid, vzpon klerofašizma ter druge simptome sodobnega časa, ob tem pa izpostavljajo moč posameznic in posameznikov, skupnosti ter pomen solidarnosti. Mednarodni članici in člana žirije je posebej nagovorila in hkrati presenetila izrazita neposrednost političnega govora v slovenskem gledališču ter pripravljenost ustvarjalk in ustvarjalcev, da se do družbenih vprašanj opredeljujejo jasno, argumentirano in brez večjih zadržkov.

Čeprav so bila izhodišča predstav pogosto raznolika, jih je povezoval soroden uprizoritveni pristop. Prevladujoča je bila pripovedovalska forma, ki je v številnih primerih ostala osrednji ustvarjalni princip. Žirija ob tem ugotavlja, da ta pristop ni vedno nadgrajen z enako premišljenimi dramaturškimi, režijskimi ali drugimi uprizoritvenimi postopki. Predstav, ki bi vse svoje elemente povezale v kompleksno, večplastno in formalno dovršeno umetniško celoto, ni veliko, prav zato pa so najbolj izstopajoče med njimi še toliko močneje zaznamovale letošnji tekmovalni program.

Izbrane predstave je povezovala tudi uporaba ozvočenja in mikrofonov, ki so se pojavili v enajstih od dvanajstih uprizoritev. Žirija opaža, da takšna odločitev le redko izhaja iz jasno artikuliranih estetskih ali vsebinskih razlogov, saj pogosto predstavlja samostojen uprizoritveni postopek, katerega funkcija znotraj celote ni jasno razvidna. Njihova skoraj samoumevna prisotnost pa razkriva širši uprizoritveni trend, v katerem posredovani glas vse pogosteje nadomešča neposredno igralsko komunikacijo.

Pa vendar letošnji festival ponovno potrjuje, da ima slovensko gledališče trdne temelje in dovolj ustvarjalne moči za nadaljnji razvoj. Ostaja prostor, ki zna suvereno misliti sebe in svet, v katerem nastaja, ter vztrajno iskati nove načine umetniškega izraza in družbenega delovanja.

Snježana Abramović Milković, Matija Ferlin, Karolina Sadlauskaitė, Petra Vidali, Benjamin Zajc

1. Borštnikov prstan: Aleš Valič

2. Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev: Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija v produkciji SNG Drama Ljubljana

3. Borštnikova nagrada za režijo: Jernej Lorenci za režijo uprizoritve Kralj Lear v produkciji SNG Drama Ljubljana

4. Borštnikova nagrada za mlado igralko: Mina Švajger za vlogo Regan v uprizoritvi Kralj Lear v produkciji SNG Drama Ljubljana

5. Borštnikova nagrada za igro: Timon Šturbej za vlogo Edgarja v uprizoritvi Kralj Lear v produkciji SNG Drama Ljubljana

6. Borštnikova nagrada za igro: Janez Škof za vlogo Kralja Leara v uprizoritvi Kralj Lear v produkciji SNG Drama Ljubljana

7. Borštnikova nagrada za igro: Ana Facchini za vlogi v uprizoritvah Anhovo v produkciji SNG Nova Gorica ter 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica

8. Borštnikova nagrada za igro: Marjuta Slamič za vlogo v uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica

9. Borštnikova nagrada za scenografijo: Branko Hojnik za uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in 1974 v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča obe v koprodukciji z GO! 2025 – Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica

10. Borštnikova nagrada za odrski gib: Gregor Luštek za uprizoritev Kralj Lear v produkciji SNG Drama Ljubljana

11. Borštnikova nagrada za celosten dramaturški koncept: Tomi Janežič za uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in 1974 v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča obe v koprodukciji z GO! 2025 – Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica

12. Posebna Borštnikova nagrada za raziskavo in razvoj besedila: Žiga Divjak, Katarina Morano, Jasmina Jerant in Monika Weiss za uprizoritev Anhovo v produkciji SNG Nova Gorica

13. Nagrada Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo: ustvarjalni kolektiv uprizoritve Nafta v produkciji Mini teatra

14. Nagrada DGKTS za najboljšo predstavo v pretekli sezoni: uprizoritev Anhovo v režiji Žige Divjaka in produkciji SNG Nova Gorica

15. Nagrade DSR za življenjsko delo: tonski tehnik Gašper Torkar, producent Branislav Cerović in scenski mojster Alen Beniš

16. Nagrade DSR - posebna nagrada: šepetalka in vodja predstav Breda Dekleva