Monodrama.
Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk ni prinesel pozabe, temveč se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdan. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: kako bi ravnali mi? In – še pomembneje – kako ravnamo danes?