"Festival Borštnikovo srečanje tudi v svoji 61. izvedbi ostaja prostor srečevanja različnih estetik, produkcijskih modelov in generacij ustvarjalk in ustvarjalcev ter pomembna platforma za refleksijo stanja slovenskega gledališča v širšem evropskem kontekstu. Festival ne želi ponujati enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbujati razvoj, odpirati vprašanja in omogočati poglobljen dialog med uprizoritvami, strokovno javnostjo in občinstvom," pravi umetniški direktor festivala Aleš Novak.
Prvi festivalski dnevi bodo v znamenju mednarodnih gostovanj, ki po navedbah Novaka prinašajo v Maribor vrhunske ustvarjalce sodobne evropske uprizoritvene umetnosti. Na programu so predstave, ki odpirajo vprašanja migracij, identitete, telesnosti in spomina, prva med njimi pa je drevi predstava A place of safety. Potovanje v osrednje Sredozemlje italijanske skupine Kepler-452.
Dan pozneje bo na festivalu gostovalo Zagrebško gledališče mladih z monumentalno uprizoritvijo Max, Mischa in Tetovska ofenziva po romanu norveškega avtorja Johana Harstada in v režiji Ivice Buljana.
Hrvaška predstava Zares Tomislava Šobana, ki je na sporedu prihodnji teden, raziskuje idejo eksperimenta v umetnosti in gledališču, britansko-francoska koprodukcija Račun, prosim režiserja Tima Etchellsa pa skozi absurdno ponavljajočo se situacijo duhovito razkriva mehanizme moči, nadzora in gledališke iluzije.
Vrhunec uvodnega tedna bo v petek zvečer, ko bo festival uradno odprla mednarodno odmevna plesna predstava Sonoma španske skupine La Veronal v koreografiji Marcosa Moraua, ki po navedbah Borštnikovega srečanja velja za enega najprepoznavnejših evropskih koreografov mlajše generacije.
Programsko jedro festivala predstavlja dvanajst slovenskih uprizoritev v tekmovalnem programu, ki jih je tokrat izbrala selektorica Kaja Novosel in se bodo potegovale za festivalske nagrade.
Eden izmed vsebinskih poudarkov letošnjega festivala bo sklop dogodkov, posvečen temi cripping performansa v sodelovanju z zavodom Maska in Platformo sodobnega plesa. Seminar, pogovor, predstava in uprizorjeno predavanje bodo skozi umetniške in teoretske prakse raziskovali, kako lahko umetnost preseže normativne okvire in vzpostavlja bolj vključujoče, solidarne in občutljive prostore skupnosti.
Del dogajanja bo namenjen režiserju Tomažu Pandurju. Deset let po njegovi smrti bodo s pogovorom, razstavo, predstavo in dokumentarnim filmom osvetlili njegovo prelomno umetniško dediščino, ki je Maribor in slovensko gledališče postavila na svetovni zemljevid.