Zgodba matere, ki se spominja svojega sina in njegove brutalne smrti na križu.
Uprizoritev po motivih romana Marijin testament Colma Tóibína in hommage režiserju Tomažu Pandurju.
Zgodba o Mariji, ki so jo mehanizmi oblasti in zgodovine ustoličili kot Mater božjo, v izjemo med ženami, je v novi adaptaciji še bolj intimna, bližnja in zgoščena. V samotnem mapiranju pokrajin svojih priznanj izpoveduje svojo resnico o dogodkih, ki so spremenili svet.
"Če je oltar tam, kjer pokleknemo, je oltar zame gledališki oder. Prostor, kjer sem s Tomažem preživela vse svoje gledališko življenje, tesno prepleteno z njegovo intimno vizijo sveta, z njegovimi svetlimi in temnimi sanjami, ki jih je v ustvarjalnem zagonu strastno živel v udejanjanju svoje Poezije in Resnice. Brezmadežna je predstava, ki sva jo za mariborsko Dramo pred letom dni začela oblikovati v miselne pokrajine, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti. Ob njegovem odhodu je moja rana tako globoka, da jo lahko prenese le gledališki oder. Brezmadežno posvečam Njemu, ki je trdil, da se vse, kar vstopi v prostor gledališča, spremeni. Tomažu. Moje tišine so tvoje tišine." - Livija Pandur
