Nina Zupančič, 21. 10. 2014

Zlata doba navdušila mariborske ljubitelje flamenka

Refleksija: Zlata doba, A NEGRO Producciones (Mednarodni program Mostovi)

Foto: Félix Vázquez

Israel Galván ustvarja novo zlato dobo sodobnega flamenka. Rojen v družini, ki se ukvarja s tradicionalnim flamenkom, je ob svojem očetu, ki je vodil lastno plesno akademijo, mami in sestri, ki sta obe plesalki flamenka, na hrbtenici tradicije razvil sodoben izraz in odraz flamenka. Skupaj s pevcem Davidom Lagosom in kitaristom Alfredom Lagosom je Galván v Zlati dobi ustvaril tri obraze flamenka ­ vokalni, instrumentalni in gibalni del. Vsak izmed treh izvajalcev bodisi s kitaro, glasom bodisi z gibom govori svojo zgodbo, kar projekt zaokroži v celovit odrski dogodek.

Dogodek je sestavljen iz nešteto montažnih sekvenc, ki vsebujejo vsaj eno izmed prvin flamenka. Najbolj preproste sekvence vsebujejo samo enega izmed izvajalcev, odvisno, kaj je tisto, kar hoče posamezen košček izpostaviti, v večino montažnih delcev pa so vključeni vsi trije umetniki.

Galván ni samo mojster hitrih gibov, ki njegovo telo na trenutke spremenijo v iluzijo, saj hitrost gibanja njegovemu telesu daje razsežnosti filmskih učinkov igranja s svetlobo, je tudi mojster pripovedovanja zgodbe, saj jo začne in konča z različnimi inovativnimi efekti, ki vodijo gledalca med posameznimi enotami, ki so nabite z različnimi čustvi in temami.
Izjemno je, ko plesalčevo telo s sunki in vrtenjem postane samo še nekakšen snop svetlobe, ta snop pa oblikuje različne abstraktne figure, tako se Galván v gledalčevih očeh odlepi od zemlje in se dvigne nad oprijemljivo v sfero sanj in lepote ­ dvigne se v zlato dobo harmonije, porumenele romantike, kreativnosti in čustev.

S čustvi obogatene so tudi zgodbe pevca Davida in kitarista Alfreda Lagosa, ki z obvladovanjem svojega inštrumenta oblikujeta prostor duše, ki se v Galvánovi podobi giblje po osvetljenih delih odra. Vsak od nas se lahko naseli v tej duši in potuje z njegovimi gibi po brezčasnem. 

Strastno, žalostno, igrivo in komično predstavo, ki živi že skoraj 10 let, je številno mariborsko občinstvo v Veliki dvorani nagradilo z navdušenimi vzkliki in večkratnimi aplavzi.

***

Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Festival Borštnikovo srečanje, 25. 10. 2014
Gledališče upora v okupiranem Sarajevu
Polona Stergar, 25. 10. 2014
Refleksija: Angel pozabe
Mojca Prigl, 25. 10. 2014
Nemara samo pesniki
Manja Gatalo, 24. 10. 2014
Gledališče upora skozi prizmo tovarištva
Maša Pelko, 23. 10. 2014
Kako poveš, kar govoriš?
Manja Gatalo, 23. 10. 2014
Zaključek Fokusa Španija
Maša Pelko, 22. 10. 2014
Nastaviti obraz, da prejmeš udarec
Kristina Mihelj, 22. 10. 2014
Če se ti zgodi družina*
Kristina Mihelj, 18. 10. 2014
Razlog za smeh in razlog za razmislek
Anja Bunderla, 19. 10. 2014
To je murmel
Jure Mavrič, 19. 10. 2014
They just did it
Žan Žveplan, 19. 10. 2014
»Tiranija normalnosti«
Kristina Mihelj, 20. 10. 2014
Gostilna - ponekod skoraj literarni prostor
Manja Gatalo, 20. 10. 2014
Nemost lika je še kako zgovorna
Jure Mavrič, 20. 10. 2014
Devetinštirideseti pristan
Pia Vatovec, 21. 10. 2014
Prepustimo se!
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
V znamenju barv
Nina Zupančič, 2. 11. 2018
Nina Zupančič bere sodobno slovensko dramo
Nina Zupančič, 31. 8. 2012
Freemanov Expanding energy in moralka o udobju