Maša Pelko, 23. 10. 2014

Kako poveš, kar govoriš?

Nekoč sem nekje prebrala, da je potrebno pisati, da ne bi preveč govorili. In podobno si lahko mislim o teatru – gledamo, da ne bi preveč premišljevali, ustvarjamo, da ne bi preveč čutili. A prav to je največji misterij in najmočnejše orožje gledališča: nepripravljeno ti pride za hrbet in ko mu daš možnost, da te »brutovsko« zabode, te oplazi z objemom.

Vzgoja stoika / Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič

Rodimo se, ne da bi znali govoriti. Umremo, ne da bi znali povedati,” zapiše Fernando Pessoa v Vzgoji stoika, ki bo danes uprizorjena na festivalu. Tisto vmes pa živimo.

Gledališče se je rodilo brez zavedanja o svoji moči in, pravijo, umira že od svojega nastanka. Zakaj preživi, pa je najbrž preprosto: ker iz predstave v predstavo hoče nekaj povedati.

Pessoa je pisal pod heteronimi, izmišljenimi osebnostmi, ki jih je ustvarjal in jim dajal življenja iz dela v delo: potreboval je različne ljudi, da je povedal mnoge zgodbe. Mar ni to, kar je bila avtorska (p)osebnost Pessoe, pravzaprav univerzalno pravilo vsakega bralca in gledalca? Mnoštvo, ne množica. Ne govorim o brezmejnih poistovetenjih s protagonisti na odru; govorim o moči predstavljanja, množenja, osmišljanja in domišljanja, ko si vržen v gledališki svet. Ne poznaš figur, v katere zreš iz publike, ni ti znana ne njihova preteklost ne slutnja prihodnosti, niti kdo so, kaj ljubijo in česa se bojijo – ti jim daš življenje. Ne glede na to, kaj se odvija pred tabo, so zgodbe in odnosi, ki jih vidiš v predstavi, tvoji. Daš jim pomen, smisel in razlago. Vsakič so drugačni, ker so tvoje odločitve in sklepi različni.

Če drži, da se rodimo, ne da bi znali govoriti, ne verjamem, da svojega življenja ne znamo povedati. Razlika je le v tem, da ga povemo zgolj sebi. In v trenutkih objema gledališča se zgodi prav to.

***

Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Festival Borštnikovo srečanje, 25. 10. 2014
Gledališče upora v okupiranem Sarajevu
Polona Stergar, 25. 10. 2014
Refleksija: Angel pozabe
Mojca Prigl, 25. 10. 2014
Nemara samo pesniki
Manja Gatalo, 24. 10. 2014
Gledališče upora skozi prizmo tovarištva
Kristina Mihelj, 18. 10. 2014
Razlog za smeh in razlog za razmislek
Anja Bunderla, 19. 10. 2014
To je murmel
Jure Mavrič, 19. 10. 2014
They just did it
Žan Žveplan, 19. 10. 2014
»Tiranija normalnosti«
Kristina Mihelj, 20. 10. 2014
Gostilna - ponekod skoraj literarni prostor
Manja Gatalo, 20. 10. 2014
Nemost lika je še kako zgovorna
Jure Mavrič, 20. 10. 2014
Devetinštirideseti pristan
Pia Vatovec, 21. 10. 2014
Prepustimo se!
Kristina Mihelj, 22. 10. 2014
Če se ti zgodi družina*
Maša Pelko, 22. 10. 2014
Nastaviti obraz, da prejmeš udarec
Manja Gatalo, 23. 10. 2014
Zaključek Fokusa Španija
Maša Pelko, SiGledal, 31. 8. 2013
Umetnost imamo zato, da ne bi umrli od resnice
Maša Pelko, 4. 4. 2013
Koliko dram(e) še?