Dan zaključim z nastavljanjem budilke, nekaj ur kasneje ga začnem s prestavljanjem. Z izposojenim kolesom se vozim do izposojenega stanovanja, postelje, ne nazadnje tudi mesta.
Kot del štiričlanske video ekipe Festivala Borštnikovo srečanje lovimo slike, prave besede, ljudi. Polna, bogata slika festivala se tako sestavlja po kosih premikajočih se podob. Vsega po malo, a vseeno dovolj, da ne bo preveč. Izjava v Ljubljani, izjava prek virtualne linije, izjava v Mariboru. Zvok je čist, svetloba prava, dobro postavljen kader. To je murmel. Govorimo nemško, potem angleško, seveda slovensko. Vsega po malo, a vseeno dovolj, da ne bo preveč. Včasih na lestvi, spet drugič na rolki, največkrat pa v roki s kamero beležimo. Odprtje razstave, tiskovna konferenca, znanstveni simpozij, bralna uprizoritev, pogovor o predstavi. Vožnja z Borštnikovim “prstancem” na sprednjem sedežu avtomobila. Polita steklenica vode v torbici z računalnikom (k sreči je bilo vse v redu). Izpraznjen akumulator v avtu zaradi pozabljenih prižganih luči. Manjkajoča kljukica na črki č. Pa vremenska napoved v murmeljščini samo zate. Ravnokar nastali neologizem. Nepričakovan poljub na lice v pozdrav. Pa točno tista misel, ki si jo hotel in za katero takoj veš, da je to pač to. Ko se stemni, pa (zaslužena) trenutek trajajoči odklop. To je video murmel. Borštnikov murmel.
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: