Pismo mojemu igralcu je krasna štafetna akcija, ki jo organizira portal SiGledal. Ob povabilu k prispevku sem pričela razmišljati, kdo je tisti/-a, ki bi mu/ji posvetila svoje pismo, in ugotovila, da je to nemogoče. Vsi skupaj ste del sestavljanke, ki ji rečemo slovenska gledališka scena, vsak ima svojo vlogo – majhno ali veliko, zaradi katere ta scena sploh obstaja. V spominih mi je ostal marsikdo, še najbolj pa se spominjam naslednjih vlog in igralcev, ki iz glave ne bodo odšli kar tako. Igor Samobor kot odmev v Hamletu, Polona Juh kot Margareta v Faustu, Marko Mandić v Kaliguli, Primož Bezjak v Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Nina Ivanišin v Visoški kroniki. To so vloge, ki jih ne bom pozabila, saj so vanje dali vso svojo energijo in na odrih zaživeli v preobrazbi.
Zaprtje gledališč nas je prikrajšalo za nove gledališke izkušnje, ta ni enaka pred domačim zaslonom, saj igralca ali igralke ne vidiš v živo, ne občutiš enako njegovih čustev in gibov. Upam, da bodo naše besede, pisma in pesmi igralcem in igralkam vsaj malo polepšali te turobne dni z ukinjeno kulturo. Mi smo z vami!
- Urška Bračko