59. Festival Borštnikovo srečanje se je odvijal med 3. in 16. junijem 2024. Strokovna žirija v sestavi Gregor Butala, Darko Lukić, Nikita Milivojević, Natasha Tripney in Barbara Zemljič si je na festivalu ogledala 12 predstav po izboru selektorja dr. Blaža Lukana. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej. Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev je dobila predstava Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Za omenjeno predstavo je Borštnikovo nagrado za kostumografijo prejela Marina Sremac. Nagrada za režijo je šla v roke Janu Krmelju za režijo uprizoritve Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Za predstavo Razpoka so bile podeljene še tri nagrade: Lin Japelj je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo, Val Fürst in Pavel Panon Borštnikovo nagrado za glasbo, Diana Kolenc pa Borštnikovo nagrado za mlado igralko. Nagrado za igro so podelili dvema igralkama in dvema igralcema: Nataši Keser, Anji Novak, Jerneju Gašperinu in Borutu Veselku. Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo sta prejela Živa Bizovičar in Nik Žnidaršič za predstavo Juriš v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Spolna vzgoja II v koprodukciji Nove pošte (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) ter Mesta žensk je prejela posebno Borštnikovo nagrado po presoji žirije za celotno ustvarjalno zasedbo in nagrado DGKTS za najboljšo predstavo pretekle sezone. Društvo gledaliških režiserk in režiserjev je ponovno podelilo nagrado "nepogrešljivi". Prejeli so jo trije tandemi: inšpicient Jernej Jerovšek in šepetalka Polonca Rajšp (Drama SNG Maribor), vodja rekvizite Lana Gorenc in rekviziter Andrej Cerar (SNG Drama Ljubljana) ter odrska mojstra Janez Nose in Aleš Plut (SNG Drama Ljubljana). Društvo je podelilo tudi posebni nagradi rekviziterju Darku Kraglju (Slovensko mladinsko gledališče) in garderoberki Bojani Fornazarič (Prešernovo gledališče Kranj).
54. Teden slovenske drame je v Kranju potekal med 27. marcem in 4. aprilom 2024. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je na sklepni prireditvi podelilo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo dramaturginji in umetniški vodji Prešernovega gledališča Kranj Marinki Poštrak. Priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih pa je prejela dramaturginja, gledališka kritičarka, teatrologinja in docentka na AGRFT Zala Dobovšek. Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo je prejela uprizoritev Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji SNG Drama Ljubljana. Uprizoritev Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba v režiji Tjaše Črnigoj ter koprodukciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk je prejela nagrado občinstva in posebno nagrado po presoji žirije za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki. Nagrada za najboljšo igralko je šla v roke Tini Vrbnjak za vlogi Pokojne matere, Prve Rimljanke in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada, za najboljšega igralca pa Benjaminu Krnetiću za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz drugega zakona, prav tako v uprizoritvi Mrakijada. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novonastalo besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere, nagrado za mlado dramatičarko pa Brina Jenček za besedilo Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega.
Med 10. in 25. februarjem 2024 so v Celju potekali 32. Dnevi komedije. Selektorica Kaja Novosel je v tekmovalni program uvrstila osem uprizoritev. Žlahtna komedijantka je postala Polona Juh za vlogo Olivije v predstavi Kar hočete Williama Shakespeara v izvedbi SNG Drama Ljubljana, žlahtni komedijant pa Branko Šturbej za vlogo Malvolia prav tako v predstavi Kar hočete. Žlahtna režiserka je postala Nina Ramšak Marković za predstavo Arzenik in stare čipke Josepha Kesserlinga v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in občinstva je bila tokrat usklajena z uprizoritvijo Paradiž v režiji Mattea Spiazzija in izvedbi SLG Celje.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je igralsko nagrado "Marija Vera" za življenjsko delo namenilo dramskemu igralcu Željku Hrsu, nagrado "Polde Bibič" za življenjsko delo pa je prejela Draga Potočnjak. Igralsko nagrado ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih sta prejela Saša Tabaković in Jernej Gašperin, nagrado ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje pa Nina Šorak.
Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta šli v roke Mateji Pucko in Matiji Ruplu. Nagrado za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta si razdelila Staša Popovič in Jakob Šfiligoj. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Matjaž Eržen.
Nagrado tantadruj za življenjsko delo je letos prejel prevajalec Srečko Fišer, najboljša predstava je postala uprizoritev Ubesedovanje v režiji Jana Krmelja in produkciji SNG Nova Gorica. Nagrado za scenografijo je prejel Darjan Mihajlović Cerar za uprizoritev Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG Nova Gorica. Tantadruja za igralske stvaritve pa je prejela Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo, najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju, je prejel baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Nagrado Prešernovega sklada je prejela igralka Jana Zupančič. Dobitnica strokovne nagrade Slovenskega komornega glasbenega gledališča - nagrade Sama Smerkolja - je sopranistka Ana Pusar Jerič. Prejemnica Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju je sopranistka Nika Gorič. Podeljena so bila tudi najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana na področju umetnosti: Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel skladatelj Aldo Kumar, za dveletno ustvarjanje pa so bile nagrajene režiserka Tjaša Črnigoj za projekt Spolna vzgoja II, igralka in pesnica Anja Novak za vlogi Paule v Ljubimkah in Harper Pitt v Angelih v Ameriki ter vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic. Nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev v PGK v sezoni 2022/2023 je prejel igralec Aljoša Ternovšek za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata (koprodukcija PGK in MGP).
Na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal med 6. in 9. septembrom, so nagrado za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh let podelili predstavi Under Construction avtorskega kolektiva Počemučka v produkciji Gledališča Glej. Omenjeni kolektiv je za Under Construction prejel tudi nagrado za koncept in izvirno dramsko predlogo. Nagrada za najboljšo režijo je šla v roke Mihi Golobu za uprizoritev Tunel v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana, Gregor Kuhar pa je prejel nagrado za oblikovanje svetlobe. Nagrado za igro in animacijo sta prejela Vesna Vončina za vlogo v predstavi Alma Lutkovnega gledališča Maribor ter igralski kolektiv Počemučka za predstavo Under Construction. Nagrada za likovno podobo je šla v roke Darki Erdelji za predstavo Alma, nagrada za scensko glasbo Jeleni Ždrale za predstavo Obisk Lutkovnega gledališča Ljubljana ter posebna nagrada po presoji žirije za celostno in homogeno izvedbo Mihi Arhu, Gašperju Malnarju, Barbari Kanc in Filipu Šebšajeviču za uprizoritev Tunel. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo je prejela lutkovna ustvarjalka Agata Freyer, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa so prejeli lutkovna igralka, režiserka, pedagoginja in producentka Irena Rajh, igralec in animator Iztok Lužar ter dramatičarka in dramaturginja Jera Ivanc.
Podelili so tudi nagrade ZIZ, namenjene najbolj zaslužnim na mariborski alternativni gledališki sceni. Poleg ZIZ nagrad v različnih kategorijah so podelili tudi ZIZ prstan, ki ga je letos za dolgoletno podporo ZIZ kolektivu prejel mariborski kulturni producent Marko Brumen. Nagrado za provokativno predstavo je prejela Anja Bezlova za predstavo Futraj moj ego #2 (Anja Bezlova, KD Priden možic, ZIZ); nagrado za predstavo pa predstava Je že konec? (Moment, Lutkovno gledališče Maribor). Nagrada za režijo je šla v roke kolektivu REAKTOR za predstavo Krik: Vrzeli; nagrada za igro Kaji Petrovič (Krik: Vrzeli, ZIZ, KUD Transformator, AGRFT), nagrada za franšizo pa predstavi Heroj 4.0 - Business as Usual (Moment, Glej). Luki Piletiču je bila podeljena nagrada za avtorski tekst in scena sceni, in sicer oboje za predstavo Pod kontrolo (Via Negativa, Moment); nagrada za animiran plesni duet pa je pripadla Urošu Kaurinu in malokolesnim vratom oziroma Vitu Weisu. Nagrado, imenovano FUCKING HELL, TA MLADOST!, je prejela predstava Še neznano: Fucking hell (Nagib); nagrado za egotripovsko predstavo pa si je prislužil Simon Šerbinek za Kriplov zagovor (KUD Borza, Lutkovno gledališče Maribor, Društvo paraplegikov Podravja).
Na največjem in najpomembnejšem festivalu mladinske ustvarjalnosti pri nas - Festivalu mladinske kulture Vizije, ki je potekal v Novi Gorici - so bili nagrajeni mladi gledališki in filmski ustvarjalci. Na področju gledališča je vizionarja za najboljšo predstavo v celoti prejel avtorski projekt Zadnja večerja ali perutničke in 13 avtorskih prizorov Poljanskega odra Gimnazije Poljane. Vizionarja za soigro je prejela predstava Nimam problema! Mladega odra AMO iz SNG Nova Gorica, vizionarja za inovativni avtorski pristop pa predstava Petje Golec Horvat Radio Ratatata ŠtudenTeatra, Moment Maribor. Vizionarja za odrski gib je prejel ggNeNi iz Kulturnega društva Teater Grosuplje za predstavo Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti. Vizionarja za najboljšo lutkovno predstavo v celoti so prejeli LS Zrna/Krožnik, Društvo Koruzno zrno in Srednja šola Slovenska Bistrica za avtorski projekt Žvilčnica. Vizionarja za animacijo je dobila predstava Evolucija Dijaškega doma Ivana Cankarja, vizionarja za lutkovno prostorske rešitve pa Gledališka šola Prve gimnazije Maribor za projekt Sem, tja in nikoli nazaj.
Podeljene so bile tudi 22. zlatolaske, študentske nagrade za gledališko in filmsko ustvarjanje. Nagrade na dodiplomskem študiju so prejeli: celotna gledališka produkcija Amerikancev, Jure Srdinšek za režijo predstave Razdejani, Alja Krhin za glavno žensko vlogo, Jakob Šfiligoj za glavno moško vlogo, Mina Švajger, Filip Štepec, Suzana Krevh, Svit Stefanija, Mojka Končar, Jan Slapar, Nika Manevski in Matevž Sluga pa so prejeli kolektivno igralsko nagrado. Ana Marija Snoj in Eva Petruna sta prejeli nagrado za scenografijo, Nika Dolgan za kostumografijo, Laetitia Rebecca Pohl in Ula Talija Pollak za dramaturgijo, 2. letnik pa posebno nagrado za koncept in obdelavo dramskega materiala. Na podiplomskem študiju sta nagradi prejela Gašper Lovrec za igro in Jaka Smerkolj Simoneti za dramsko besedilo.
Na 36. Čufarjevih dnevih so podelili Čufarjevo plaketo za najboljšo predstavo Loškemu odru za Predstavo Hamleta v vasi Spodnja Mrduša. Plaketo za moško vlogo je prejel Bojan Trampuš, za žensko pa Nataša Anderle. Predstava Kajmak in marmelada v režiji Gojmirja Lešnjaka je prejela tudi plaketo za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Žirija je podelila tudi posebno priznanje, in sicer Marku Skoku za vlogo Luckyja v Beckettovi drami Čakanje Godota v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana v režiji Jaše Jamnika. Podelili so tudi nagrado Nova gaz, in sicer plesno-dramski uprizoritvi Tovarna neviht avtorjev Urške Klajn Marion in Mihe Mavra. Zmagovalna predstava na Čufarjevih dnevih je slavila tudi na 61. Linhartovem srečanju, saj je bila izbrana za najboljšo predstavo. Podelili so kar dva matička za najboljši moški vlogi, Mateju Čujoviču in Domnu Korenu, za žensko vlogo pa ga je prejela Tina Tavčar.
Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2022/23 je prejel Aljoša Koltak za vlogo Akima, Nikitovega očeta v uprizoritvi Oblast teme L. N. Tolstoja v režiji Maše Pelko.
Že 36-ič je bila podeljena Dnevnikova nagrada najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oz. ustvarjalki MGL v pretekli sezoni. Pripadla je igralcu Branku Jordanu za vlogo Christiana v uprizoritvi Praznovanje, ki jo je režiral Janusz Kica.
Na 34. festivalu Poletni lutkovni pristan so z zlato žirafo nagradili predstavo Zlati ključek Pripovednega gledališča gdč. Bazilike.
Slovenski gledališki ustvarjalci so v sezoni 2023/2024 prejeli tudi nekaj nagrad na drugih umetniških področjih. Nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti je prejela igralka Ivanka Mežan za svoje 80-letno umetniško delo pri filmu. Polona Juh in Maša Derganc sta prejeli nagrado glas risanke Društva slovenskih avdiovizualnih ustvarjalcev, nagrado veliki plan pa sta prejela Diana Kolenc in Timon Šturbej. Jure Henigman je prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo na 26. Festivalu slovenskega filma. Kolektivna organizacija AIPA je tudi letos nagradila domača avdiovizualna dela, najsvetlejše zvezde Oriona so postali Mojca Funkl, Kaja Podreberšek in Gaj Črnič. Zveza kulturnih društev Ljubljana je z zlatim priznanjem za dolgoletno udejstvovanje v Šentjakobskem gledališču in za bravurozen igralski opus nagradila Srečka Kermavnerja. Srebrna priznanja so prejeli Bojan Kapelj, Janez Vlaj in Marko Skok. Režiserka Tjaša Črnigoj je prejela nagrado ženske o ženskah društva Mesto žensk.
Ivana Djilas je s knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho dobitnica nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo.
Slovenski gledališki ustvarjalci so bili uspešni tudi v tujini. Mednarodno priznana in uspešna uprizoritev Ostržek v režiji Mattea Spiazzija in produkciji Lutkovnega gledališča Maribor je na mednarodnem festivalu Da Da Du v Trstu prejela nagrado za najboljšo režijo in dramaturgijo. Na mednarodnem festivalu Spectaculo Interesse v Ostravi na Češkem pa so Mihu Bezeljaku podelili nagrado za večplastno predstavo za omenjeno uprizoritev. V Zagrebu se je septembra zaključil 56. mednarodni festival lutkovnega gledališča – PIF, na katerem je žirija nagradila igralko Lutkovnega gledališča Ljubljana Majo Kunšič za vlogo v predstavi Palčica. Glasbeno-lutkovna predstava Gozd raja! je obiskala tri mednarodne festivale na področju Balkana, ki so posvečeni lutkarstvu in gledališču za otroke, ter se z njih vrnila s petimi novimi nagradami. Na 2. mednarodnem festivalu gledališča za otroke "Igor Madzirov" v Skopju (Severna Makedonija) je osvojila nagrado za najboljšo glasbo (Peter Kus) in nagrado za najboljšo scenografijo (avtorica likovne podobe Kaja Avberšek, avtor izvirnih glasbenih instrumentov Peter Kus). Na 18. festivalu Pozorište Zvezdariše v Beogradu (Srbija) je celotna ekipa ustvarjalcev predstave prejela nagrado za kreacijo in animacijo lutk. Na 22. Mednarodnem festivalu gledališča za otroke v Banjaluki (BiH) pa je predstava ponovno prejela nagrado za najboljšo glasbo. S tem je predstava Gozd raja! skupno osvojila že 19 nagrad na različnih mednarodnih festivalih. Nataša Barbara Gračner je bila kot najboljša igralka nagrajena na 36. festivalu Gavellovi večeri v Zagrebu, kjer je nastopila v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? ljubljanskega Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Nina Šenk je prejela eno od najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe - skladateljsko nagrado Erste Bank Kompositionspreis 2024, mlada slovenska igralka Ana Karneža pa je v ZDA osvojila prestižno pevsko nagrado lenya. Na 29. Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki so ponovno slavili tudi slovenski gledališki ustvarjalci. Nagrado Nenada Šegvića za najboljšo uprizoritev v celoti je prejel Sofoklejev Ojdip, ki ga je podpisal slovenski režiser Vito Taufer (izvedba srbsko Jugoslovensko dramsko pozorište), z nagradama za najboljšo scenografijo in oblikovanje svetlobe pa je bila ovenčana igra režiserke Nine Šorak Otroci (produkcija SNG Drama Ljubljana). Branko Hojnik je prejel nagrado Doriana Sokolića za najboljšo scenografijo, Mojca Sarjaš pa nagrado Veljka Maričića za najboljše oblikovanje svetlobe. Miha Golob je za uprizoritev Tunel v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana na 26. mednarodnem lutkovnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) prejel nagrado za režijo. Igralci predstave Tunel pa so bili nagrajeni na 37. mednarodnem gledališkem festivalu Valise v Lomži na Poljskem. Žirija je nagradila delo celotne igralske zasedbe, v kateri so bili Miha Arh, Gašper Malnar, Barbara Kanc in Filip Šebšajevič. Uprizoritev Deževen dan v Gurlitschu v režiji Sebastijana Horvata, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, je na 69. festivalu Sterijino pozorje prejela kar pet nagrad. Milan Ramšak Marković je bil nagrajen za besedilo, Darja Reichman in Borut Veselko za vlogi, Igor Vasiljev za scenografijo in Belinda Radulović za kostumografijo. Slovensko ljudsko gledališče Celje je s predstavo Paradiž Mattea Spiazzija, ki podpisuje tudi režijo, slavilo na 48. Dnevih satire Fadila Hadžića v Satiričnem gledališču Kerempuh v Zagrebu. Paradiž je prejel veliko nagrado Večernjega lista za najboljšo predstavo v celoti. Nagrajena je bila tudi oblikovalka in izdelovalka mask Alessandra Faienza. Na 25. festivalu komornega gledališča Zlatni lav v Umagu pa je nagrado za igro, režijo in priredbo prejel Tadej Pišek za predstavo O snegu in ljubezni v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča Trst in zavoda Godot. Na 3. mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Da Da Du v Trstu je predstava Škrt škrt kra čof! Lutkovnega gledališča Ljubljana prejela dve nagradi: za animacijo in glasbo. Za animacijo so posebno nagrado žirije dobili Brane Vižintin, Aja Kobe, Klara Kastelec in Blaž Celarec, ki je bil nagrajen tudi za glasbo v predstavi.