Rok Andres, 20. 10. 2011

Ni pomembno. Poskusi znova. Padi znova. Padi bolje. (S. Beckett)

Prispevek iz Biltena FBS 7: Po predstavah se gledalci radi zadržimo v družbi, da poklepetamo in si izmenjamo mnenja o videni uprizoritvi.

Več nas bo, prej bomo na cilju / foto Janez Janša

To je opravilo, ki je vedno vredno prisotnosti. Najsi zato ker se krešejo ostra mnenja, bodisi ker zbrani družno vzdihujejo ob še vedno trajajočih občutkih. Večkrat se nam zgodi, da zapletemo v prepir, čemur sledi razporeditev udeleženih na dva ali več taborov, ki se brez usmiljenja borijo vsak za svoj prav in svoj pogled. Redkeje smo priča pretepom, a če bi povprašali statistike, je morda kakšen par za ločitev navedel vzrok: gledališče. Posledice, ki jih predstava pusti v gledalcu so lahko zelo pozitivne ali zelo usodne.

Na Borštnikovem srečanju so soočenja mnenj neizogibna, saj se naenkrat srečajo ustvarjalci, stanovski kolegi, žirija, kritiki in prijatelji. Frontna linija je torej v Mariboru bolj razgibana, kot na domačem terenu kjer se povečini soočijo le z laiškim gledalstvom. Debate, pohvale in prepiri so zelo koristni, saj vsaj komu od sodelujočih odprejo drugačen pogled na njegovo stališče (ali pa mu ga zameglijo do konca in revež za vekomaj tava v temi nezadovoljstva). Vsi pogovori, ki jih imamo po in o predstavah so najbolj koristni kadar smo s katero od stvaritev nezadovoljni. Šele ob negativnih čustvih in mnenjih se lahko česa naučimo. Ob videni dobri uprizoritvi se redkeje sprašujemo o vzrokih, pri debati o slabši, pa vedno iščemo rešitve kako bi ubogo umetniško delo izvlekli iz težav. Čisto pedagoško rečeno: ni toliko važno katera od predstav bo boljša. Važno je koliko se bomo iz tujih padcev naučili za lastno umetniško ustvarjanje.

Stoječi na hladnem jesenskem vetru se vsak večer znova zaženemo v neskončne pogovore o resnični vrednosti gledališča. O izjemnih umetniških vložkih ali o slabotnih režijskih poskusih. O gledališču – zrcalu in gledališču – pravljici. Burni odzivi, polemike, citati iz kritik, iskanje rešilne bilke za ohranitev svojega mnenja, vdori v osebni prostor, smeh do bolečine v trebuhu, solze ganjenosti in tresoča se ustnica od šoka iluzije. Vse čutne stvari, ki jih zbudi v nas množica gledaliških predstav, so zame neprecenljive. Še bolj izjemna pa mi je misel, ki terja oddaljen pogled, da nas je toliko skupaj samo zaradi ene (precej kičaste) stvari: ljubezni do gledališča.

P.S.: Bolje je večkrat pasti, kot biti enkrat tepen zaradi nečimrnosti. 

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4

 

FBS

Povezani dogodki

Katja Černe, 22. 10. 2011
Prodati dušo za Mefista
Katarina Košir, 22. 10. 2011
Osmrtnica
Viktorija Aleksovska, 21. 10. 2011
Sladko-kislo življenje
Katja Černe, 21. 10. 2011
"Gnus. Lažnivost."
Katja Černe, 21. 10. 2011
Moč zapeljevanja
Mojca Ketiš, 20. 10. 2011
Mačka na vroči pločevinasti strehi
Katja Černe, 15. 10. 2011
AGRFT gostuje
Katarina Košir, 15. 10. 2011
Prazno platno, ki kliče po barvah resnice
Katja Černe, 22. 10. 2011
Zakaj.
Rok Andres, 16. 10. 2011
Misli ob Slikah
Vita Zgoznik, 17. 10. 2011
Pravljica
Ana Obreza, 17. 10. 2011
Za funt mesa beseda besedo da
FBS, 17. 10. 2011
Uvod v ekonomijo?
Vita Zgoznik, 18. 10. 2011
Umetnost = življenje.
Viktorija Aleksovska, 18. 10. 2011
Drama in dramatika v besedah
Katarina Košir, 22. 10. 2011
Kdo ali kaj je gledalec?
Katja Černe, 19. 10. 2011
Goga, prestolnica Slovenije
Ana Obreza, 19. 10. 2011
Bartleby, pisar
Viktorija Aleksovska, 19. 10. 2011
Kultura vs. protest
Rok Andres, 27. 11. 2013
Veter, mi pa kar delamo
Rok Andres in Petra Pogorevc, 14. 2. 2013
Ko kapital kroti umetnost - pogovor z režiserko Anjo Suša
Rok Andres, 6. 12. 2013
Batman – poslednjič