Zakaj sploh gledamo predstave, hodimo v gledališče, beremo romane? S kakšnim namenom obiskujemo razstave, zakaj gledamo filme? Ker se radi zabavamo? Ker radi za dve uri zapustimo vsakdanjik in živimo v fiktivnem svetu? Ali ker morda radi doživimo nekaj novega, nekaj, kar nas spodbudi ali pa prisli k razmišljanju, k (samo)refleksiji?

Je umetnost danes še sposobna provokacije? Ni treba, da je ta politična, lahko je popolnoma osebna, čustvena, polemična, lahko se dotika naših odnosov, naših navad, predsodkov, obnašanja, razmišljanja. Pa gre, razen (kvazi)kulturnikov, res kdo v gledališče z namenom, z odprtostjo, s pripravljenostjo doživeti nekaj novega, se prepustiti ustvarjalcem, da ga vodijo skozi izkušnjo, skozi zgodbo, ki ima tudi globji pomen od gole zabave?

Kako pa je na drugi strani? Zakaj in čemu režiserji, dramaturgi in igralci ustvarjajo in celo življenje posvetijo gledališču? Za koga? Do katere mere se lahko umetnik podredi komercialnim in denarnim zahtevam, da še ostane zvest sebi, svoji viziji, svojemu morebitnemu poslanstvu?

To je le par vprašanj, ki se mi vsakič znova porajajo ob vstopu v gledališko dvorano, med drugim tudi ob včerajšnjih Slikah z usmrtitve. Iskanje odgovorov prepuščam vam, dragi obiskovalci Borštnikovega srečanja, morda med ogledom predstav, med poslušanjem pogovorov o njih, na kavi s kolegi, na sprehodu ali pa med banalnimi vsakdanjimi opravki, kot je na primer umivanje zob. Obilica tega nas v naslednjem tednu namreč še čaka v Mariboru.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4