Mojca Ketiš, 22. 10. 2011

Kako ti gledališče lahko spremeni življenje

Prispevek iz Biltena FBS 9: Če sem se v svojih začetkih dramaturškega razmišljanja in analiziranja odrskega sveta karkoli naučila je to, da je ustvarjati gledališče način življenja in ne poklic.

Mefisto / foto Primož Lukežič

Vsak, ki se ukvarja s tem ve o čem govorim. Ne gre samo za dolge ure vaj, pekoča dramaturška tuhtanja , preoblikovanje telesa, uma,vizij in dolgotrajno visenje po zaodrjih. Tudi večno druženje z ena in istimi ljudmi, ker se z drugimi ne moreš nikoli zares pogovarjat o tragičnosti svojih gledaliških travm, ni poglavitno. Gre za nek občutek. Na primer, če poznamo izraz »poklicna deformacija« kadar se kdo ne more rešiti svojih  priučenih znan in pogledov do vsakodnevnih skrbi, bi lahko temu rekli preprosto »gledališka deformacija«. Zakaj? Delati gledališče ti spremeni življenje. Gledališče je živo in ima to neprecenljivo lastnost, da najde odprte linice tvojega življenja, ki jih skrivaš samo za posebne ljudi in posebne trenutke, in se zrine mednje. Potem obsediš in nevede začneš citirati Cankarja: »Vse tvoje sladkosti sem poznal, vse tvoje lepote. A ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo senco.« In tega ne narediš samo sede temveč te prevzame svetobolje in nasploh si vajen, da se svetu bolje pokaže čustva na kolenih in na glas. Gledališče je glasno. Neprestano. Tudi takrat, ko je najtišje in govorijo samo kretnje. Nauči te prepoznati bleferje že od daleč in blefiraš tudi sam, kadar mukoma poslušaš laične komentarje o gledališču. Ker laik tako ali tako ne znaš več biti niti kadar bi to želel. Gledališče ti vzame nedolžnost. Tako preprosto kot si prej nikoli nisi predstavljal … in potem si mrk in gledaš predstave resno in se smeješ previdno in pišeš o tem težko. Ampak vedno, vse to, in zmeraj, z ljubeznijo. Življenje? Obstaja še en izraz: No, sorry, I cant. I work  in a Theater.

Gledališče nam ne vzame samo našega življenja ampak nam tudi da vsak večer drugega. Nekako se naučiš živet s tem. Še huje. Nekako ne moreš več živet brez tega.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4

 

FBS

Povezani dogodki

Katja Černe, 22. 10. 2011
Prodati dušo za Mefista
Katja Černe, 15. 10. 2011
AGRFT gostuje
Katarina Košir, 15. 10. 2011
Prazno platno, ki kliče po barvah resnice
Katja Černe, 22. 10. 2011
Zakaj.
Rok Andres, 16. 10. 2011
Misli ob Slikah
Vita Zgoznik, 17. 10. 2011
Pravljica
Ana Obreza, 17. 10. 2011
Za funt mesa beseda besedo da
FBS, 17. 10. 2011
Uvod v ekonomijo?
Vita Zgoznik, 18. 10. 2011
Umetnost = življenje.
Viktorija Aleksovska, 18. 10. 2011
Drama in dramatika v besedah
Katarina Košir, 22. 10. 2011
Kdo ali kaj je gledalec?
Katja Černe, 19. 10. 2011
Goga, prestolnica Slovenije
Ana Obreza, 19. 10. 2011
Bartleby, pisar
Viktorija Aleksovska, 19. 10. 2011
Kultura vs. protest
Mojca Ketiš, 20. 10. 2011
Mačka na vroči pločevinasti strehi
Katja Černe, 21. 10. 2011
Moč zapeljevanja
Katja Černe, 21. 10. 2011
"Gnus. Lažnivost."
Viktorija Aleksovska, 21. 10. 2011
Sladko-kislo življenje
Katarina Košir, 22. 10. 2011
Osmrtnica
Mojca Ketiš, 20. 10. 2011
Mačka na vroči pločevinasti strehi
Mojca Ketiš, 21. 10. 2010
Dimenzije realnosti