Kakšna je publika 46. Festivala Borštnikovega srečanja? Če s kotičkom očesa na hitro preletiš gledališki foaje, se mogoče zazdi precej pisana. Če se radovedno ozreš po gledališki dvorani sredi predstave, pa se mogoče vsi zdijo enaki. Po predstavi publika odide prav takšna, kot je nanjo prišla. Ali pa se je nekje nekdaj nekoga nekaj radikalno dotaknilo in ga spremenilo? »Zdi se, da je gledališče izredno pomembna privilegirana umetnost, ker bolj kot vse druge umetnosti kaže, kako se posameznikova psiha vključuje v skupinski odnos. Gledalec ni nikoli sam: njegov pogled, ki spremlja, kar mu kažejo na odru, hkrati spremlja tudi druge gledalce, ki enako gledajo tudi njega. Gledališče združuje dve paradoksalni lastnosti: je psihodrama in hkrati razkriva družbena razmerja.« (Anne Ubersfeld)
Občinstvo je del predstave, brez katerega ta ne more obstajati. Ustvarjalci predstave torej hote ali nehote mislijo tudi na gledalca, ki sooblikuje določeno predstavo s svojo navzočnostjo. Med tem kompleksnim odnosom umetnika in gledalca pa tiči proces: ustvarjanje predstave. A proces, torej nastajanje umetniškega dela, je njegovemu prejemniku načeloma neznan; umetnik mu namreč ponuja le končni rezultat nekega dela, prejemnik pa sam naredi izbor in si vzame samo določene elemente iz besedila ali predstave ter jih po svoje interpretira in vrednoti. Kaj je torej tisto, kar vpliva na naš izbor?
Gledalec ima kot individuum določene lastnosti, ki ga izoblikujejo kot osebnost in preko katerih tudi sam oblikuje predstavo, ki jo gleda. Kaj vse lahko vpliva na gledalčevo recepcijo v svetu, ki je obtežen s podobami in zasičen z informacijami, ki nam jih posredujejo mediji? Je sploh možno čez gledalce kot mnoštvo individuov potegniti črto in izvleči kakšen skupen faktor, ki bi določal strukturo današnje publike. Gledalčeva recepcija je bila namreč v vsakem zgodovinskem obdobju tudi odraz prevladujočega okusa časa in socialnih dejavnikov posamezne dobe. Toda vsak gledalec se lahko emancipira, si pridobi položaj, enakopraven položaju ustvarjalca in samo takšen predstavlja izziv ustvarjalcu. Jacques Rancière pravi: »Vsak gledalec je že igralec v svoji zgodbi, vsak igralcev, vsak človek akcije je gledalec iste zgodbe.«
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave:
Bilten FBS 1
Bilten FBS 2
Bilten FBS 3
Bilten FBS 4