Predstavo so kot kuratorji v pogovoru vodili Per Ananiassen, Sven Age Birkeland, Zvonimir Dobrović, Vallejo Gantner, Gundega Laivina in Florian Malzacher, medtem ko je mesto izprašane zasedla direktorica zavoda Bunker in odvijajočega se festivala Nevenka Koprivšek.

Oder so pretresala vprašanja o prihodnosti umetnosti, njeni sposobnosti reševanja sveta ali preprečevanja propada družbe, o smislu letošnjega festivalskega programa ter o svetu brez umetnosti. 

Najbolj jasno sporočilo performansa pa je preprosto: vedno se prevprašuj! Nobeno vprašanje ni postavljeno zato, da ostane neodgovorjeno, zatorej bolje neštetokrat odgovoriti narobe kot prenehati odgovarjati. Prav slovenska beseda 'radovednost', ki dobesedno govori o radosti do vedenja, je tista, ki preprečuje, da bi karkoli vzeli za samoumevno. 

Tudi sama sem bila ta večer spet radovedna. V moji glavi je že nekaj časa iskalo odgovor zelo preprosto vprašanje: zakaj se festival sploh imenuje Mladi levi? In sem po odgovor stopila kar k vodji festivala, potem pa sem ga iskala še med obiskovalci.

Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker ter vodja festivala: "Pravzaprav prihaja iz mreže Junge Hunde, ki je že od začetka predstavljala bolj mlade avtorje. V dobesednem prevodu to pomeni 'mladi psi', mi pa smo bili bolj zagreti za idejo levjesrčnosti, energičnosti in tako smo postali Mladi levi. Je pa zabavno, da je nedolgo nazaj neka punca iz Kosova rekla, da lahko to preberemo tudi kot mladi lévi (smeh)."

Lea, prostovoljka na festivalu: "Zato, ker so ljudje, ki ga ustvarjajo, mladi po srcu in pogumni kot levi, da pridejo vsako leto na plano z novim programom." 

Alenka, učiteljica v osnovni šoli: "Prvo bi pomislila na Levjega kralja. Tudi Simba se je razvil iz mladega levčka v kralja živali, in v to smer deluje tudi ta festival." 

Gordana, zaposlena v javni instituciji: "Huh, obstaja bend Mladi levi iz sedemdesetih v stilu slovenske popevke. Morda so bili ustanovitelji navdušeni nad njihovo glasbo, pa so prenesli to še v gledališče." 

Luka in Eva, študenta: "Mladi kot neuveljavljeni umetniki, ki rjovejo in se borijo, da postanejo kralji sodobne umetniške scene."

Jan, profesor zgodovine: "Če pomislim, sem ravno včeraj sinu prebral Pijevo življenje. In tam glavni lik razlaga, kako te lev, ko mu padeš v kletko, ne požre, ker je krvoločen, ampak zato, ker si vdrl na njegov teritorij. Mislim, da je to lahko lepa prispodoba za festival – da ves čas varujejo svoj prostor v umetnosti."