Mednarodni festival monodrame SOLO, ki ga organizira gledališki center Na Strastnom, je dogodek brez primere. Od ustanovitve leta 2008 so na festivalu samostojno nastopili Robert Wilson, Romeo Castellucci, Wajdi Mouawad, Theodoros Terzopoulos, Jan Fabre, Daniele Finzi Pasca, Denis Lavant, Pippo Delbono, Angélica Liddell, Redjep Mitrovitsa, Paolo Musio, Fabrizio Gifuni, Danio Manfredini in drugi. Gostovanja gledaliških zvezd svetovnega formata so festivalu zagotovile edinstveno mesto med najpomembnejšimi gledališkimi dogodki ne le v Rusiji, ampak tudi v tujini.

Immaculata v izvedbi mariborske Drame festival odpira, do 10. oktobra pa bodo sledile odmevne monodrame iz Bruslja, Florence, domače Moskve in številnih ruskih gledališč iz Sankt Peterburga, Jekaterinburga, Tomska, Perma, Tvera, Novosibirskega, Izhevskega, Krasnojarska, Zelenograda, Kostanaja, Skopina in Nižnega Novgoroda.

Z romanom Marijin testament (2012) je eden najuglednejših sodobnih irskih pisateljev Colm Tóibín humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas.

»Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,« je za gledališki list zapisala Livija Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev, ki je oblikovana v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah.

Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, lektor Janez Bostič, avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik (Silence), sodelavci pri uprizoritvi Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini. Oblikovalka svetlobe je Vesna Kolarec, fotograf Aljoša Rebolj.

Immaculata je po uspešni premieri septembra 2016 gostovala po Sloveniji in tujini, med drugim v Madridu v Španiji in v Guadalajari v Mehiki ter bila uvrščena v tekmovalni spored Festivala Borštnikovo srečanje. Nataša Matjašec Rošker je na Mittelfestu v Čedadu po gostovanju z Immaculato prejela prestižno nagrado Adelaide Ristori.

Gledališki center »Na Strastnom«, ki se nahaja v samem strogem centru Moskve, je edinstvena nekomercialna platforma, ki jo je ustanovila in navdihnila Gledališka zveza Rusije in njen predsednik Aleksander Kaljagin. Center si je ustvaril podobo sodobnega kulturnega prostora, odprtega za najbolj drzne gledališke projekte, zato ni presenetljivo, da je 80 odstotkov gledalcev na vsaki uprizoritvi mlajših od 40 let.

Drzna in izrazna umetniška poetika gledališkega centra je na svojem odru uprizorila predstave najsvetlejših zvezd sodobne ruske in evropske umetnosti, njihov neuradni moto pa se glasi: »Gledališče je super!«

Izjemni projekti mladih gledaliških režiserjev, igralcev in dramatikov, predavanja najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev, mojstrski tečaji, veliki mednarodni festivali, koncerti in predstavitve so gledališki center »Na Strastnom« spremenili v prostor, kjer ugledajo luč nove gledališke ideje in se rojevajo nove zvezde. Številni projekti, ki so se začeli pri »Na Strastnom« kot poskusi, so postali bistveni del kulturnega programa Moskve in ruske mladine. Številne danes znane gledališke igralce in režiserje so prvič odkrili na odru gledališkega centra.

Festivali Vaša priložnost, SOLO, Accento Italiano, Gledališče Kolyada na »Na Strastnom«, ekskluzivni ruski projekti 48 ur z Romeom Castelluccijem, Anatolij Vasiljev na »Na Strastnom«, dobrodelni maratoni in Gledališke neprespane noči ... Na seznamu izrednih dogodkov gledališkega centra ni zadnje točke. Zamisli in domišljije so tako neskončne, kot sta sodobna ruska in evropska umetnost široki in raznoliki.