Ljuba Metka, hvala za ta izziv. Vedela si, da ga bom z veseljem sprejela. In sem ga, kot z radostjo sprejemam vse tvoje izzive. In zelo sem ti hvaležna! Čeprav že zaradi narave svojega dela spremljam sodobno slovensko dramatiko, me je ta izziv k temu dodatno spodbudil.
Prebrskala sem portal s slovenskimi besedili in odkrila veliko zakladov, med katerimi se me je dotaknila predvsem Saša Pavček z besedilom Pod snegom. Slišala sem zanj, poznala ga nisem. Prvič sem ga prebrala hlastno; in nato drugič – bolj umirjeno, s težo nedelje, 10. decembra 2017, ki je tako močno zaznamovala slovenski gledališki prostor.
Saša Pavček je večplastna igralka, igralka z neskončnim razponom občutij, strasti, solzá in smeha … In prav tako širok nabor občutij zmeraj znova in znova vzbuja v intimi gledališke dvorane …
Takšno je tudi njeno besedilo. Poetična drama, ki jo lahko prebereš hitro – kot napeto kriminalko – ali počasi, ko se bralcu zlagoma odpirajo globine besedila in ga tolmun čustev ter strasti nezadržno vleče vase. In čeprav se je del mene nezavedno upiral temu, da bi spoznala razsežnosti usod treh protagonistov, me je neka čudna sila vlekla dlje in globlje, vse do Freuda in Lacana … Znašla sem se v vrtincu trikotnika, ki presega pojem ljubezenskega in erotičnega, v vrtincu, ki razkriva čustva, o katerih budni ne upamo razmišljati.
Besedilo je izjemno, z vsemi literarnimi kvalitetami: jezik je večplasten in skrbno domišljen, značaji dodelani in zgodba dramaturško zaokrožena, ohranjajoč napetost, ponujajoč odgovore, predvsem pa – postavljajoč vprašanja! To je tisto, kar kot dramaturginja iščem v vsaki zgodbi. Ne odgovore, pač pa vprašanja! Globoka in kompleksna!
Hvala Saši Pavček za to besedilo. In hvala ljubi prijateljici Metki Damjan za ta izziv!
Štafeto predajam Niki Bezeljak, nadarjeni režiserki, ki ima rada izzive. Draga Nika, želim ti, da v tem izzivu najdeš nove izzive!
Povezava: Saša Pavček: Pod snegom