Za nominacijo se imam zahvaliti Tari Prodnik iz rodnega Celja. Hvala, da verjameš vame, in naj ti bo ukvarjanje z gledališčem še naprej v veselje.
Med brskanjem po portalu sem naletela na besedilo z naslovom Rdeči atom, ki ga je napisal Miha Marek. Gre za tekst, ki nima vlog in je opisan kot gledališka inštalacija. To se mi je zdelo zanimivo.
Besedilo pred nas postavi šest prizorov s šestimi lučnimi plani, kjer je prostor, poleg svetlobe, zapolnjen še z glasom. Monologi, ki jih izgovarja nevidni glas, spominjajo na raztrgano preizpraševanje sebe, življenja, smrti, ljubezni, časa ... Miselni tok je sestavljen iz kratkih stavkov in se iz slike v sliko dopolnjuje.
Zanimiva je misel na gledališče brez igralca, saj se postavi vprašanje, kako doseči živost, ki jo s seboj nosi oder. A po drugi strani se mi zdi celotna situacija zelo gledališka. V kocko ujeta prostor in čas.
Štafeto predajam dragi sošolki Zali Sajko.
Povezava: Miha Marek: Rdeči atom