Kje so danes partnerski odnosi, ko dan nima več dovolj (24) ur za delo, družino, hobije, šoping, potrošnjo, fitnes, facebook frende, čivke, tri elektronske nabiralnike, branje novic (na 24ur), žolčno komentiranje, brskanje po forumih, iskanje receptov, gonjenje za popolno postavo, najlepšo obleko, najmodernejšim računalnikom, najsposobnejšim pametnim telefonom, največjo televizijo, zadnjim škandalom …? Kdo se v konstantnem šumu medijske prenasičenosti televizije, radia, spleta, socialnih omrežij, časopisov, prodajnih uspešnic, blockbusterjev, video platform, neskončnih serij in filmčkov o mačkah še lahko po tihem, iskreno, odkrito, temeljito, brez zadržkov, brez pomislekov, brez distrakcij, brez pričakovanj iz oči v oči pogovarja, druži, dotika, se ljubi, seksa, fuka, uživa? Blagor mu, komur še uspeva, za vse ostale je drama 24ur Simone Semenič vsekakor vredna premisleka, da jo uvrstijo v svoj natrpani urnik. In medtem izklopijo pametni telefon, odložijo prenosnik in ugasnejo televizijo. Partnerski odnosi zaradi teh dobrih 2 ur (22 jih še vedno ostane) ne bodo tako trpeli, razmislek ob prebranem pa bo sprožil kakšno iskrico za izstop iz te norišnice ali vsaj odkrit, sproščen, samoironičen, samozdravilen nasmešek. Ta pa je tako ali tako že prvi in nujni korak k distanci do hiperkapitalističnih, hiperinformatičnih, hiperkomunikacijskih, hiperpsevdoindividualističnih, površinskih odnosov, ki jih tako pogosto gojimo.
Povezava: Simona Semenič: 24ur